Maaibre Šeši ali krajše Šeši je bil vladar dela Egipta v drugem vmesnem obdobju Egipta. Dinastija, kronološki položaj, trajanje in obseg njegovega vladanja so nezanesljivi in predmet razprav. Težavnost prepoznavanja je odraz težav pri določanju dogodkov od konca Srednjega kraljestva do prihoda Hiksov v Egipt. Šeši je zaradi številnih njemu pripisanih artefaktov najbolje izpričan vladar iz tega obdobja, ki zajema konec Srednjega kraljestva in drugo vmesno obdobje od okoli 1800 pr. n. št. do 1550 pr. n. št. Več sto pečatov v obliki skarabeja so odkrili po celem Kanaanu, Egiptu, Nubiji in celo v Kartagini.
Za dinastijo, kateri naj bi pripadal Šeši, so bile postavljene tri konkurenčne hipoteze. Nekateri egiptologi, med njimi Nicolas Grimal, William C. Hayes in Donald B. Redford, so prepričani, da je istoveten s Salitisom, kraljem Hiksov med njihovo invazijo na Egipt in ustanoviteljem Petnajste egipčanske dinastije. Salitisu se pripisuje 19 let vladanja v letih od okoli 1720 pr. n. št. do 1650 pr. n. št. Egiptolog William Ayres Ward in arheologinja Daphna Ben-Tor trdita, da je bil Šeši hiški kralj v drugi polovici Petnajste dinastije, ki je vladal med Hajanom in Apofisom, Manfred Bietak pa trdi, da je bil hiški vazal, ki je vladal v delu Egipta ali Kanaana. Obstoj takšnih vazalov je sporen. Ne nazadnje bi bil Šeši lahko vladar iz zgodnje Štirinajste dinastije, linije vladarjev kanaanskega porekla, ki so vladali v vzhodni delti Nila tik pred prihodom Hiksov. Predlagatelji te teorije, med njimi Kim Ryholt in Darrell Baker, pripisujejo Šešiju 40 let vladanja z začetkom okoli leta 1745 pr. n. št.
Ryholt trdi, da je Šeši z dinastično poroko s kušitsko princeso Tati združil svoje kraljestvo z Nubijo. Njun sin naj bi bil Nehesi, katerega ime pomeni Nubijec. Nehesi naj bi nasledil Šešija kot faraon Nehesi Aasehre.
Dokazi Ime (nomen) in priimek (prenomen) na pečatih Šešijev nomen je napisan na več kot dvesto skarabejskih pečatih, ki so edini dokazi njegovega vladanja. Število njemu pripisanih skarabejev je primerljivo samo s številom skarabejev s prenomenom Maaibre,Ben-Tor 2010, str. 97. ki pomeni Pravični je srce Raja.Leprohon 2013, str. 75. Iz slogovnih podobnosti med obema skupinama skarabejev in njunima izjemnima številomaBen-Tor 2007, str. 107. so egiptologi ugotovili, da je Maaibre Šešijev prenomen.Bietak 1999, str. 453.Ben-Tor, Allen & Allen 1999, str. 55.
Maaibre Šeši je zato najbolje izpričan vladar iz drugega vmesnega obdobja Egipta. Pripisuje se mu veliko artefaktov, med njimi 396 pečatnikov in dva pečata z njegovim imenom in priimkom.Ryholt 1997, str. 252–254, 366–376. Število je trikrat večje od 123 pečatov, ki se pripisujejo Jakbim Sekhaenreju, naslednjemu najbolje izpričanemu vladarju iz tega obdobja. Ryholt 1997, str. 199, preglednica 38.
thumb|Lokacije, na katerih so bili odkriti nekateri Šešijevi skarabeji
Manfred Bietak domneva, da bi se Šešiju lahko pripisal tudi skarabej z napisom kralja Šenšeka, ki je bil odkrit v Avarisu.Bietak 1991, str. 52, sl. 18. Kim Ryholt in Darrell Baker njegovo domnevo zavračata in trdita, da je bil Šenšek drug kralj.Ryholt 1997, str. 52, 60.Ryholt 2010, str. 121.
Najdišča pečatov Več kot 80 % Šešiju pripisanih pečatov je neznanega porekla. Ostalih 20 % pečatov izvira iz celega Egipta, Nubije in Kanaana, kar kaže na obsežne trgovske in diplomatske stike med Šešijevo vladavino.Ryholt 1997, str. 114–115.
Med pomembne najdbe spadajo pečati iz Lahiša, Gezera, Jerihe, Tel Mihala,Bryce 2009. Amana in Tel El AjjulaRyholt 1997, str. 367. v Kanaanu. V Egiptu so tri pečate izkopali v Tel El Jahudiji in Tel El Maškuti, osem pa v Nilovi delti.Ryholt 1997, str. 367–368. Štirje pečati so iz SakareRyholt 1997, str. 368. naslednjih pet pa iz Abusir El Meleka, Kom Medinet Ghuraba, Kom El Ahmarja in Deir Rife v Srednjem Egiptu. Iz Gornjega Egipta je znanih dvajset pečatov iz Abidosa, Huja, Teb, Elefantine, Esne in Edfuja.Ryholt 1997, str. 368–369. V Nubiji so Šešijeve pečate odkrili v egipčanskih trdnjavah Uronarti in Mirgisa, drugje pa v Dakki, Kermi, Sajali, Anibi, Masmasu, Farasu, Ukmi, Akaši in Saiju.Ryholt 1997, str. 369. Dva pečata so odkrili v KartaginiRedissi 1999, str. 7, 61–62, pl. 3.Ryholt 1997, str. 366. v kontekstu, arheološko datiranem v 2. stoletje pr. n. št.Ryholt 2010, str. 122.
Šešijevi pečati so zdaj shranjeni v več različnih muzejih, vključno z Izraelskim muzejem,Israel Museum 2015, Scarab of Sheshi, ki se bere »sin Raja, Šeši, naj živi večno«. Petriejevim muzejem egipčanske arheologije, Ašmolovim, Britanskim, Waltersovim,Walters Art Museum 2015, Seals of Seshi, online catalog. MetropolitanskimMet. Museum of Art 2015, Seal impression. in Egipčanskim muzejemRyholt 1997, str. 366–376. ter Louvreom.
Zgodovinski viri O Šešiju ni znana nobena zanesljiva zgodovinska omemba. Na Torinskem seznamu kraljev, sestavljenem v ramzeškem obdobju (1293 pr. n. št.-1185 pr. n. št.), ki je primarni vir podatkov za drugo vmesno obdobje, Šešija ni,Ryholt 1997, str. 9–18. ker je del papirusa, ki pokriva obdobje od trinajste do sedemnajste dinastije, močno poškodovan.Ryholt 1997, str. 94–97. Šešijevega kronološkega položaja zato s tega dokumenta ni mogoče ugotoviti.
V Egiptiaki (Zgodovina Egipta), ki jo je v med vladavino Ptolemaja II. v 3. stoletju pr. n. št. napisal svečenik Maneton, je omemba Šešija nejasna. V Egiptiaki so namreč samo helenizirana imena egipčanskih faraonov, zato ostaja identifikacija Šešija sporna.Ryholt 2010, str. 109–110.
Aharon Kempinski in Donald B. Redford sta trdila, da je Šeši zgodovinska oseba, ki je dala riž svetopisemskemu ŠešajuNumeri 13, 22. Biblija.net. Pridobljeno 13. aprila 2018. iz plemena Anakim, ki je med poskusom vstopa Judov v Kanaan živel v Hebronu.Kempinski 1983, str. 69–74.Redford 1992, str. 257. David Rohl je šel še dlje in izrecno izenačil Šešija s Šešajem.Rohl 2007, str. 77.
Dinastija thumb|right|150px|Pečat z napisom »sin Raja, Šeši, naj živi večno«, Walters Art MuseumWalters Art Museum 2015, Online catalog Seal 14091.
Glede dinastije, kateri je pripapadal Šeši, so bile predlagane tri konkurenčne hipoteze.
Hiški vladar William C. Hayes, Nicolas Grimal, Redford in Peter Clayton istovetijo Šešija z Manetonovim Salitisom (znan tudi kot Saites). Redford 1992, str. 110.Hayes 1978, str. 5, 8.Grimal 1992, str. 185.Clayton 1994, tr. 94.Encyclopædia Britannica 2015, Salitis. Po Egiptiaki je bil Salitis ustanovitelj hiške petnajste dinastije.Waddell 1971, str. 90–91. Bietak in Janine Bourriau se s tem ne strinjata in predlagata, da se Salitisa izenači s Sakirharjem,Bourriau 2003, str. 179. manj znanim vladarjem iz drugega vmesnega obdobja Egipta, ki se je v nasprotju s ŠešijemRyholt 2010, str. 120. naslavljal s »Hiks«.Ryholt 1997, str. 123.
Če je Šeši istoveten s Salitisom, bi njegovi pečati, odkriti v Nubiji, pomenili, da so se Hiksi takoj po prihodu v Egipt povezali z Nubijci proti domorodni trinajsti egipčanski dinastiji. Njihov prihod je Grimal umestil v leto 1720 pr. n. št. Šešijevo kraljestvo je po Grimalovem mnenju obsegalo celo Nilovo delto in dolini Nila severno od Gebeleina. Jožef Flavij, ki se sklicije na Manetona, v svojem delu Proti ApionuWaddell 1971, str. 79–82. omenja, da je Salitis vladal iz MemfisaBietak 1999, str. 453.Grimal 1992, str. 187. in utrdil že obstoječe mesto Avaris,Redford 1992, str. 98. ki je kasneje postalo središče hiške moči.
Grimal in Hayes enačita Šešija s kraljem Šarekom. Edini dokaz za njegov obstoj je napis na kamniti plošči z rodoslovjem svečenika Ankhefensekhmeta, ki je živel na koncu dvaindvajsete dinastije okoli leta 750 pr. n. št., torej okoli 900 let po Šešiju. Ryholt 1997, str. 402.
William Ayres Ward in arheologinja Daphna Ben-Tor iz Šešijevih pečatov in pečatov drugih vladarjev iz druge polovice petnajste dinastije sklepata, da je Šeši vladal med hiškima faraonoma Hajanom in Apofisom.Ward 1984, str. 168.Ben-Tor 2007, str. 106.
Hiški vazal Jürgen von Beckerath je manj prepričan v Šešijevo identiteto in ga uvršča v svojo združeno petnajsto/šestnajsto dinastijo, v kateri so hiški vladarji z negotovim kronološkim položajem in vladarji, ki so bili po njegovem mnenju hiški vazali.von Beckerath 1999, str. 116–117. Von Beckerathova analiza se opira na hipotezo, da so Manetonovo Šestnajsto dinastijo sestavljali manjši hiški vladarji v Nilovi delti, ki so služili močnejšim hiškim kraljem petnajste dinastije, kot sta bila Hajan in Apofis.von Beckerath 1999, str. 116, opomba 1.
Manfred Bietak iz velikega števila dokazov o Šešiju sklepa, da je bil pomemben hiški vladar, njegova vključitev v petnajsto dinastijo pa je zaradi popolne odsotnosti njemu pripisanih spomenikov morda vprašljiva.Bietak 2001, str. 138. Betak zato zaključuje, da bi bilo treba Šešija uvrstiti v skupino zahodnosemitskih vladarjev, ki so sobivali s petnajsto dinastijo, morda kot njihovi vazali ali delno neodvisni od nje, ker so se nekateri celo naslavljali s »Hiks«.Bietak 2001, str. 139.
Obstoj nižjih hiških kraljev v Egiptu je še vedno predmet razprav.Ryholt 2010, str. 110. Ryholt je dokazal, da je v Evzebijevem povzetku Manetonove Egiptiake, v katerem pravi, da so Hiksi imeli vazale, Manetonovo izvirno besedilo izkrivljeno.Ryholt 1997, str. 323, 325. Ryholt zato zavrača hipotezo, da so bili vladarji iz šestnajste dinastije hiški vazali, in trdi, da so bili domorodna egipčanska dinastija, ki je med padcem trinajste dinastije in prihodom sedemnajste dinastije neodvisno vladala v tebanski regiji.Ryholt 1997, str. 151–159. Njegove zaključke o šestnajsti dinastiji so sprejeli številni znanstveniki, med njimi Daphna Ben-Tor, James Peter Allen, Susan Allen,Ben-Tor, Allen & Allen 1999, str. 48, 65–66. Baker in Redford.Redford 1997, str. 8, 27–28. Redford in BietakRedford 1992, str. 111. hkrati ne dvomita, da so bili pod okriljem vladarjev petnajste dinastije številni vazali v južni in obalni Palestini, Srednjem Egiptu in Tebah, ker je bil tak politični sistem značilen za amoritska kraljestva v Siriji in mestne države v Palestini.
Faraon štirinajste dinastije thumb|right|150px|Pečat z napispom "sin Raja, Šeši, naj živi večno", Walters Art MuseumWalters Art Museum 2015, Online catalog Seal 9619.
Ryholt in Baker zavračata vključitev Šešija v petnajsto dinastijo.Willoughby Fraser 1900, str. 21.Baker 2008, str. 428–429. Ryholt opaža, da so zgodnji hiški vladarji, kot sta Sakirhar in Hajan, privzeli naslov »Heka kasevet«, kar pomeni »vladar tujih dežel«, ki ga Šeši ni imel. Razen tega je Hajan v drugi polovici svojega vladanja privzel tudi egipčanski priimek, čemur so sledili tudi kasnejši hiški kralji. Če bi se Šeši identificiral z Maaibrejem, bi tudi on imel egipčanski priimek, kar pomeni, da je bodisi vladal po Hajanuvon Beckerath 1999, str. 114–115. ali spadal v neko drugo dinastijo.
Ryholt zato domneva, da je bil vladar iz štirinajste dinastije, Ryholt 1997, str. 409. ki je bila linija kraljev kanaanskega porekla in je verjetno vladala v vzhodni delti Nila tik pred prihodom hiške petnajste dinastije. Številni egiptologi priznavajo obstoj štirinajste dinastije na osnovi arheoloških dokazovRyholt 1997, str. 103.Bourriau 2003, str. 178. in dejstva, da je na Torinskem seznamu kraljev med trinajsto dinastijo in kasnejšo hiško dinastijo prostor za okoli 50 vladarjev.Ryholt 1997, str. 97. Redford temu nasprotuje in domneva, da gre za 50 hiških kraljev in da je štirinajsta dinastija izmišljena.Redford 1992, str. 106–107.