Beduini (arasko بَدَوِي, badawī) so arabska nomadska etnična skupina. Razdeljeni so na plemena ali klane znane v arabščini kot ʿašāʾir (عَشَائِر), klani pa se še naprej delijo na družine, ki se imenujejo bayt. Beduini v glavnem živijo v Sirski puščavi in v puščavskih območjih severne Afrike, Arabskem polotoku, v Iraku in Levantu. Ime beduin je množina arabske besede badawī (بدوي). Vodja beduinskih plemen je šejk (arabsko شيخ, latinizirano šayḫ, dobesedno 'starejši'). Člani beduinskega plemena verjamejo da izhajajo iz enega skupnega prednika.
Beduini v glavnem živijo od ovčereje, kozjereje in kamel. Nekateri so lovci, ukvarjajo pa se tudi z razbojništvom.
Družba Nek beduinski rek pravi »Jaz proti bratu, moj brat in jaz proti mojim sorodnikom, moji sorodniki in jaz proti tujcem«. S tem rekom je predstavljena hierarhija pripadnosti, ki je osnovana na rodbinskih odnosih in se giblje od najožje družine, preko rodbine, plemena in vse do celotne skupine, genetsko ali jezikovno povezane (kar naj bi bilo osnova za obstoj sorodstva). Na osnovi te hierarhije se rešujejo nesporazumi, delajo načrti pa tudi red in zakon, vse v skladu z etičnim kodeksom samopomoči in kolektivne odgovornosti. Družinska enota, ki jo v naravi predstavlja en šotor ali bayt, sestoji iz treh ali čtirih odraslih članov, (zakonski par z brati in sestrami ali starši) in otroci.
Te skupine so se združevale v qawm (pleme) in potovale skupaj. Včasih so bile povezane po moški liniji ali so se združevale s poroko (posebej je bilo zaželeno da imajo nove žene moške sorodnike, ki bi se pridružili plemenu), na osnovi poznanstva ali brez jasno definirane zveze, samo zaradi povečanja plemena.
Širši krog v hierarhiji skupine je bil ibn ʿamm (sorodnik ali 'stričev sin') kot tudi skupina potomcev, navadno v razponu od treh do pet kolen. Ti so se pogosto združevali v plemena in ta so bila sestavljena iz ljudi, ki so bile v sorodstvenih zvezah. V okviru teh plemen so bili razdeljeni na skupine, ki so se ukvarjale z različnimi posli, da bi zmanjšale stopnjo rizika tako, da ko bi ena skupina imela finančne težave, bi ji druga lahko pomagala. V praksi so te skupine odprte in pripravljene prilagoditi svoje genealogije z uvedbo novih članov.
Največjo moč odločanja v plemenu ima samo pleme v celoti, ki ga vodi šejk. Pleme je za šejka navadno postavilo nekoga s katerim je večina imela skupnega prednika. Šejk ima vlogo posrednika v odnosu beduinov z vlado in organizacijami izven plemena.
Beduini so tradicionalno imeli močne kodekse časti, okoli katerih se vrtijo sistemi pravice in oprostitve.
Zgodovina Zgodnje obdobje Zgodovinsko beduine povezujemo z nomadsko živinorejo, poljedelstvom in včasih ribištvom. Dohodke so pridobivali tudi s transportom stvari in ljudi preko puščaveHIDDEN HISTORY, SECRET PRESENT: THE ORIGINS AND STATUS OF AFRICAN PALESTINIANS, Susan Beckerleg, translated by Salah Al Zaroo On Africans in the Negev Desert. Pomanjkanje vode in površin primernih za živinorejo so zahtevale od beduinov stalno premikanje.
Osmansko obdobje Ob koncu 19. stoletja so se mnogi beduini začeli ukvarjati s polnomadskim načinom življenja. Na to je vplivala tudi oblast Osmanskega cesarstva , ki je začela prisilni proces sedenterizacije beduinov, ki so živeli na njihovem ozemlju. Osmanska oblast ja na beduine gledala kot na pretnjo državni kontroli, zato so vlagali velike napore v vzpostavitev reda in zakona v puščavi Negev. Leta 1858 je bil sprejet nov zakon o zemljiški knjigi v Osmanskem cesarstvu, s katerim je bilo ponujeno legalno zemljišče za premestitev beduinov. Ker je Osmansko cesarstvo počasi izgubljalo moč, je bil cilj zakona obvezne registracije zemljišča tudi povečanje prihodkov od davkov.
Ob koncu 19. stoletja je sultan Abdulhamid II. naselil lojalne muslimanske skupine iz Balkana in Kavkaza v območja, ki so jih pretežno naseljevali nomadski prebivalci v regiji današnje Sirije, Libanona, Jordanije in Izraela in tako da je ostalo zelo malo možnosti za selitve. Jump up to: a b Dr. Seth J. Frantzman, Ruth Kark Bedouin Settlement in Late Ottoman and British Mandatory Palestine: Influence on the Cultural and Environmental Landscape, 1870–1948 Osmanska oblast je omogočila tudi prehod velikih državnih parcel v privatne roke, ki so jih sultani ponudili efendijem. Prišlo je mnogo novih prebivalcev za obdelavo novo pridobljene zemlje in pogosto je to bila zemlja ki je pripadala beduinom.
Med prvo svetovno vojno so se negevski beduini borili na strani Turkov proti Britancem, a so se kasneje umaknili iz borbe. Hamad paša el- Sufi, šejk plemena Tarabin je vodil enoto 1500 ljudi, ki se je pridružila turški ofenzivi na Sueški prekop. Palestine Exploration Quarterly (October 1937). Page 244. V vzhodnjaški zgodovini so beduini opisani kot nekdo na katerega spremembe v zunanjem svetu skoraj niso vplivale vse do nedavna. Za njihovo družbo često rečejo da je to »svet v katerem čas ne teče«. Kurt Goering (Autumn, 1979). "Israel and the Bedouin of the Negev". Journal of Palestine Studies 9 (1): 3–20. doi:10.1525/jps.1979.9.1.00p0173n. Današnji znanstveniki prikazujejo beduine kot fosilizirane ali zaostal primer nespremenljive puščavske kulture. Emanuel Marks je nakazal da so Beduini v stalnem stiku in da so imeli dvosmerno komunikacijo z mestnimi središči. Emanuel Marx. "Nomads and Cities: The Development of a Conception"; in, S. Leder/B. Streck (ed.): Shifts and Drifts in Nomad-Sedentary Relations. Nomaden und Sesshafte 2, Wiesbaden 2005
Beduini v 20. stoletju V 1950-ih in 1960-ih so številni beduini iz srednje-zahodne Azije začeli opuščati nomadski način življenja in se naselili v mestih, predvsem zaradi zmanjšanja naseljivih površina in povečanja populacije. Na primer, v Siriji je bil beduinski način življenja končan zaradi velike suše, ki je trajala od leta 1958 do 1961, in je prisilila mnoge beduine da so opustili živinorejo in se začeli ukvarjati z običajnimi deli . Podobno se je zgodilo zaradi predpisov vlade v Egiptu, Izraelu, Jordaniji, Tuniziji in Iraku, zaradi proizvodnje nafte v arabskih državah Perzijskega zaliva in v Libiji, kot tudi zaradi želje za izboljšanju življenjskega standarda.
Vladni ukrepi, ki so pritiskali na beduine v nekaterih primerih so bili sprejeti zaradi vzpostavljanja družbenih institucij (izobraževanje, zdravstvena nega, itd.), v drugih primerih pa so bili osnovani z željo zavzeti zemljo, ki je tradicionalno pripadala beduinom.
Hitre in drastične spremembe v slogu življenja spremljajo tudi različni problemi kot je: povečanje stopnje siromaštva, kriminala in nezaposlenosti. So pa tudi pozitivni učinki; beduini so dobili dostop do modernega zdravstvenega sistema, šolanja in neznatno povečanje ženskih pravic.
Beduini v različnih državah Beduini v Saudovi Arabiji Arabski polotok je izvorno prostor beduinov. Od tu so se začeli širiti v sosednje puščave zaradi pomanjkanja vode in hrane. Po tradiciji so saudski beduini potomci dveh skupin. Jemeniti so se naselili na jugozahodu Male Azije, v gorah Jemna in trdijo da so potomci pol-legendarnega prednika po imenu Kahtan. Druga skupina, Kaisiti, so bili naseljeni severno-centralno in trdijo da so potomci biblijskega Izmaila.
Po islamskem izročilu je prerok Mohamed uspel skoraj vse beduine spreobrniti v islam preden je umrl. Beduinski bojevniki so predstavljali jedro muslimanske vojske, ki je napadla območja Bližnjega vzhoda in severne Afrike v 7. stoletju.
Na področju Saudove Arabije so še številna druga beduinska plemena. Nekatera so: Saluba, Šamar el- Murah, Kara, Mahra, Harasis, Davsir, Harb, Subaje, Utajba, Kahtan in Jam. Tu in v sosednjih puščavah je okoli 100 velikih plemen s 1000 in več člani. Nekatera plemena imajo do 20.000 članov, nekaj največjih celo 100.000 članov. Anzah je največja plemenska zveza na severu Arabskega polotoka. V tej zvezi je največje pleme Rvala, ki ima več kot 75 000 članov in se premika med Sirsko puščavo, Jordanijo in severnim delom Saudove Arabije. Beduini so v Saudovi Arabiji predstavljali večinsko prebivalstvo v prvi polovici 20. stoletja a se je zaradi spremembe načina življenja njihovo število dramatično zmanjšalo.
Beduini v Siriji
Sirija je bila ena od prvih ozemelj, ki so jih naselili beduini izven puščave Arabskega polotoka. Danes jih je okoli milijon in žive od vzgajanja ovac in koz. Največje beduinsko pleme v Siriji se imenuje Ruvalah. Drugo veliko pleme je Anizah, ki je prišli iz Arabskega polotoka v 18. stoletju. Johann Buessow, Bedouin Syria: ‘Anaza groups between empire and nation state, 1800–1960
Beduini so se ukvarjali z živinorejo vse do poznih 1950-ih ko je bila ta praksa prekinjena zaradi velike suše med letoma 1958. do 1961 in so se bili beduini primorani oprijeti običajnih del. Pomembna je bila tudi uradna ukinitev pravnega statusa beduinskih plemen v sirskem zakonu, ki se je zgodil vzporedno s poskusom vladajočega režima Baas partije da iztrebi tribalizem (težnja po uveljavljanju koristi plemenske skupnosti, kake skupine, ki ni v skladu s koristmi države, širše skupnostiFran ). Prednosti običajnega prava glede na državni zakon so bile neformalno priznane in jih država toleriraDawn Chatty, The Bedouin in Contemporary Syria: The Persistence of Tribal Authority and Control. Leta 1982 se je rodbina el- Asad obrnila na plemenske vodje beduinov za pomoč pri uporu Muslimanske bratovščine proti vlade el- Asada in pokola v Hami. Odločitev beduinskih šejkov da podprejo Hafeza al Asada je prinesla spremembe stališč vlade, ki je dovolila beduinskim vodjem da sodelujejo pri razvojnih reformah in s tem podpirajo njihov status in običaje. Sirska državljanska vojna je vzrok da so mnogi beduini postali izgnanci in našli zatočišče v Jordaniji, Turčiji, Libanonu in drugih državah.
Beduini v Egiptu Beduini v Egiptu v glavnem živijo na Sinajskem polotoku in v predmestju Kaira. Tamim Elyan, Metropolitan Bedouins: Tarabin tribe living in Cairo between urbanization and Bedouin traditions, Daily News Egypt Zadnja desetletja so bila težke za tradicionalno beduinsko kulturo zaradi sprememb okolja in ustanavljanja novih mest na obali Rdečega morja, kot na primer Šarm el Šejk. Beduini se v Egiptu srečujejo z nizom izzivov: izguba tradicionalnih vrednosti, nezaposlenost, problemi okoli zemljišč, itd. Z urbanizacijo in pojavom novih možnosti za izobraževanje so beduini začeli vstopati s poroko izven svoje skupnosti, kar je bilo nekoč nesprejemljivo.
Ko je na Sinajskem polotoku začel cveteti turizem, so se beduini odločili da se preusmerijo v sektor uslug in postali taksisti, turistični vodniki ali odprli lokale. Zaradi velike konkurence so mnogi sinajski beduini nezaposleni, zato se tisti, ki živijo vzdolž meje Egipta z Izraelom ukvarjajo s preprodajo mamil in orožja, kot tudi s trgovino z ljudmi za prostitucijo in delavce iz Afrike.
V večini držav na Bližnjem vzhodu beduini nimajo pravice posedovati zemljo ampak jo imajo samo pravico uporabljati Dr. Yosef Ben-David (1999-07-01). "The Bedouin in Israel". Israel Ministry of Foreign Affairs., kar še posebej velja za Egipt. Od sredine 1980-ih so beduini, ki so posedovali večje površine primorske lastnine izgubili kontrolo nad večjim delom površine, ker jo je imela za državno last in jo prodala hotelskim operaterjem,.
V letu 1999 je bila izvedena zadnja akcija odvzema zemlje, ko je vojska z buldožerji zbrisala tabore severno od Nuveiba, kar je bila zaključna faza razvoja hotelskega sektorja in je bila izvedena pod nadzorom agencije za razvoj turizma. Naveden razlog za odvzem je bil, ker beduini niso živeli tukaj pred letom 1982.