Nubijci so etnično/jezikovna skupina avtohtonih prebivalcev današnjega Sudana in južnega Egipta, ki izvira iz zgodnjih prebivalcev osrednje doline Nila, za katero velja, da je ena od prvih zibelk civilizacije.Charles Keith Maisels (1993): The Near East: Archaeology in the "Cradle of Civilization". Routledge. ISBN 0-415-04742-0. Govorijo nubijske jezike, ki so del severovzhodnih sudanskih jezikov.

V osrednji Nubiji so odkrili naselja iz zgodnje kamene dobe, stara približno 9000 let. Vadi Halfa velja za najstarejše naselje ob srednjem Nilu.Ancient Sudan~ Nubia: Burials: Prehistory . www.ancientsudan.org. Deli Nubije, na primer nom Ta-Seti v Gornjem Egiptu, je bil celo dinastično obdobje del Starega Egipta. Drugi deli Nubije, zlasti južna in Gornja Nubija, so bili včasih del faraonskega Egipta, sicer pa del Egiptu sovražne države Meroe ali Kraljestva Kuš. Med vladavino Petindvajsete dinastije je bila Nubija združena z Egiptom, ki se je s tem razširil do sedanjega Kartuma.Nubia - ancient region, Africa.

Proti koncu dinastičnega obdobja se je Gornja Nubija otresla egipčanske oblasti. Nubijci so ustanovili svojo dinastijo, ki je v 8. stoletju pr. n. št. vladala tudi v Gornjem in Spodnjem Egiptu.Draper, Robert: Black Pharaohs, National Geographic. Nubijski vojaki so sloveli kot spretni in natančni lokostrelci.Brier, Bob; Hobbs, A. Hoyt (2008): Daily Life of the Ancient Egyptians, Greenwood Publishing Group. str. 249. ISBN 978-0-313-35306-2.

V srednjem veku so se Nubijci spreobrnili v krščanstvo in ustanovili tri kraljestva: Nobatija v severni, Makurija v srednji in Alodija v južni Nubiji.

Potomci Nubijcev živijo večinoma v južnem Egiptu (okolica Asuana in Luksorja) in severnem Sudanu, predvsem v pokrajinah med Vadi Halfo na sudansko-egiptovski meji in Al Dabbahom. Več skupin Nubijcev, znanih kot Hribovski Nubijci, živi v severnem pogorju Nuba in državi Južni Kordofan, Sudan.Sesana, Renato Kizito; Borruso, Silvano (2006): I Am a Nuba. Paulines Publications Africa, str. 26. ISBN 9789966081797. Glavne skupine Nubijcev od severa proti jugu so Halfavejen, Sikut, Mahas in Dongola.

Etimologija Nubija je imela v zgodovini zelo različna imena. Stari Egipčani so jo imenovali Ta seti - Dežela loka, Meroiti akin(e) – Spodnja Nubija in kes(a), kos(a) – Kuš, Grki pa Αἰθιοπία - Etiopia.The History of Ancient Nubia, The Oriental Institute of the University of Chicago, oi.uchicago.edu.

Izvor imena Nubija je še vedno predmet razprav. Zanesljivo je samo to, da je bolj geografskega kot etničnega izvora. Mnogo znanstvenikov je zaradi kulturnih značilnosti prepričanih, da je ime Nubija nastalo iz staroegipčanskega izraza nbw – zlato.Bianchi, Robert Steven (2004): Daily Life Of The Nubians, Greenwood Publishing Group. str. 2, 5. ISBN 9780313325014. V Rimskem cesarstvu se je izraz Nubija nanašal na Gornji Egipt in severni Sudana. Druga etimologija povezuje ime z Nubi, naseljenci na ozemlju, ki se je kasneje po njih imenovalo Nubija. Izraz Nubijec se je povezoval tudi z grškim zgodovinarjem Strabonom, ki je omenjal ljudstvo Nubas.Remier, Pat (2010): Egyptian Mythology, A to Z, Infobase Publishing. str. 135. ISBN 9781438131801.

Zgodovina

Prazgodovina Nubije se začenja v kameni dobi pred približno 300.000 leti. Okoli leta 6.000 pr. n. št. so ljudstva v Nubiji razvila poljedelstvo. Pisavo so začela uporabljati relativno pozno, ko so privzela egipčanske hieroglife. Staroveška zgodovina Nubije se lahko razdeli na naslednja obdobja:Bianchi, Robert Steven (2004): Daily Life Of The Nubians, Greenwood Publishing Group, str. 2–3. ISBN 9780313325014. kultura A (3700-2800 pr. n. št.), kultura C (2300-1600 pr. n. št), kermska kultura (2500-1500 pr. n. št.), Nubija v času egipčanskega Novega kraljestva (1550-1069 pr. n. št.), Petindvajseta dinastija (1000-653 pr. n. št.), Napata (1000-275 pr. n. št.), Meroe (275 pr. n. št.-300/350 n. št.), Makurija (340-1317), Nobatija (350–650) in Alodija (7. stoletje–1504).

Jezikovne analize kažejo, da so prvotni prebivalci Nubije v obdobju kulture C in kermske kulture govorili jezike, ki so spadali v berbersko in kušitsko vejo afroazijske družine jezikov. Prvotne prebivalce so nasledili prvi Nubijci, katerih jeziki so spadali v poseben nilosaharski filum.Marianne Bechaus-Gerst, Roger Blench, Kevin MacDonald, ur. (2014): https://books.google.si/books?id=-t5QAwAAQBAJ&redir_esc=y The Origins and Development of African Livestock: Archaeology, Genetics, Linguistics and Ethnography - "Linguistic evidence for the prehistory of livestock in Sudan (2000), Routledge, str. 453. ISBN 1135434166. Pridobljeno 15. septembra 2014.Behrens, Peter (1986): Libya Antiqua: Report and Papers of the Symposium Organized by Unesco in Paris, 16 to 18 January 1984 - Language and migrations of the early Saharan cattle herders: the formation of the Berber branch, Unesco, str. 30. ISBN 9231023764. Pridobljeno 14. septembra 2014.

Na steli kralja Aksuma Ezana je zapis, da sta v staroveški Nubiji živeli dve skupini prebivalcev: »rdeči« Kasuji, za katere velja, da so govorili kušitsko in bili sorodni sosednjim starim Egipčanom, in »črni« vzhodnosudansko govoreči prebivalci, sorodni Nilotom.Asiatic Society, Asiatic Society Monograph Series, Volume 15, 1968, str. 43. Pridobljeno 10. oktobra 2017. Trditev so potrdile sodobne genske analize.Sirak, Kendra; Frenandes, Daniel; Novak, Mario; Van Gerven, Dennis; Pinhasi, Ron (2016): Abstract Book of the IUAES Inter-Congress 2016 - A community divided? Revealing the community genome(s) of Medieval Kulubnarti using next- generation sequencing , IUAES.

Egipt in Nubija sta imela v predinastičnem in faraonskem obdobju veliko skupne zgodovine, po Aleksandrovi osvojitvi Egipta leta 332 pr. n. št. pa sta se njuni zgodovini popolnoma razšli. Po tem letu je Nubija postala ozemlje med prvim in šestim Nilovim kataraktom. Takšna je ostala tudi v rimske obdobju. Kušiti so ustanovili svojo državo Meroe, v kateri je vladal niz slavnih kandak - kraljic mater.Joshua J. Mark (19. marec 2018): The Candaces of Meroe. Pridobljeno 23. septembra 2018. Mit pravi, da je ena od njih z vojsko slonov prestrašila Aleksandra Velikega in ga prisilila k umiku. Zgodovinski dokumenti kažejo, da so Nubijci porazili rimskega cesarja Avgusta in nato sklenili ugoden mirovni sporazum.Meroe, Ancient History Encyclopedia. Pridobljeno 23. septembra 2018. Kraljestvo Meroe je kasneje porazilo tudi Perzijce. Krščanska Nubija je trikrat porazila arabsko vojsko in v Baqtu sklenila šeststoleten mirovni sporazum, najdaljši v zgodovini.Jakobielski, S. (1992): Chapter 8: "Christian Nubia at the Height of its Civilization", UNESCO General History of Africa, Volume III. University of California Press. Krščansko kraljestvo Nubija je v zgodnjem 16. stoletju propadlo. Sledila je popolna islamizacija države in ponovna združitev z Egiptom v okviru Osmanskega cesarstva. Sledila je vladavina dinastije Mohameda Alija in nato britanska kolonialna oblast. Leta 1956 je Sudan postal neodvisen on Egipta, Nubija in Nubijci pa so postali razdeljeni med Egiptom in Sudanom.

Sodobni Nubijci govorijo nubijske jezike, vzhodnosudanske jezike, ki so del nilosaharske družine jezikov. Izumrli staronubijski jezik je dokazan od 8. stoletja in je najstarejši pisan afriški jezik izven afroazijske družine jezikov. Bil je jezik nomadskih Nobov, ki so po propadu kraljestva Kuš približno v 4. stoletju zasedli ozemlje ob Nilu med prvim in tretjim kataraktom, in nomadskih Makorov na ozemlju med tretjim in četrtim kataraktom. Makori so kasneje zasedli ali nasledili ozemlje Nobov. Ustanovili so državo Makurijo, ki je bila pod bizantinskim vplivom. Ozemlje Nobov je imelo status eparhije z imenom Nobatija. Nobatijo sta ortodoksni pridigar Julijan in škof Longin Konstantinopelski spreobrnila v miafizitizem in od takrat je dobivala škofe od papeža Koptske pravoslavne cerkve v Aleksandriji.

Nubijo so sestavljale štiri regije z različno geografijo in poljedelstvom. Severni in osrednji del je tvorila dolina Nila, v kateri je bilo mogoče namakanje, v zahodnem Sudanu sta se prepletala stalno in nomadsko pašništvo, v vzhodnem Sudanu je prevladovalo nomadstvo z nekaj namakanimi področji, na jugu pa so bili bogati pašniki z največjimi poljedelskimi skupnostmi v Nubiji.Lobban, Richard (2004): Historical Dictionary of Ancient and Medieval Nubia, Scarecrow Press, str. liii. ISBN 9780810847842.

V Nubiji so vladali večinoma kralji iz klanov, ki so obvladovali rudnike zlata. Razen z zlatom so trgovali tudi z eksotičnim blagom iz drugih delov Afrike, med drugim s slonovino in živalskimi kožami, ki je preko Nubije potovalo v Egipt.

Sodobni Nubijci thumb|250px| Nubijska poroka pri Asuanu Potomci starih Nubijcev še vedno živijo na ozemlju, imenovanem Stara Nubija. Večina njenega ozemlja je v sodobnem Egiptu. Ocenjuje se, da se je od 1960. let, ko je bil zgrajen Asuanski jez na Nilu in poplavil veliko nubijskega ozemlja, z juga Egipta odselilo okoli 50.000 Nubijcev.Fernea, Robert A. (2005): Nubian Ceremonial Life: Studies in Islamic Syncretism And Cultural Change, American University in Cairo Press. str. ix–xi. ISBN 9789774249556. Nekateri še naprej kmetujejo kot zakupniki opuščenih kmetij, večina pa se je preselila v mesta. V preteklosti so se arabščine učili samo moški, ki so odhajali na delo, zdaj pa se je uči vedno večje število žensk, ki imajo dostop do šole, radia in televizije. Vedno več Nubijk je tudi zaposlenih.

V arabsko-izraelski vojni leta 1973 so Nubijce zaradi nepoznavanja njihovega jezika v egiptovski vojski zaposlili kot codetalkerje.Changing Egypt Offers Hope to Long-Marginalized Nubians, 1. februar 2014. Pridobljeno 9. avgusta 2016.Remembering Nubia: the Land of Gold . Pridobljeno 9. avgusta 2016. El Nuba , Cairo West Magazine. Pridobljeno 9. avgusta 2016.

Kultura thumb|250px|Star nubijski rokopis

Nubijci so razvili lastno identiteto, izraženo v poeziji, romanih, glasbi in pripovedništvu.Kemp, Graham, Douglas P. Fry (2003): Keeping the Peace: Conflict Resolution and Peaceful Societies Around the World, Psychology Press, str. 99. ISBN 9780415947626.

K Nubijcem v sodobnem Sudanu spadajo Danakli v okolici Dongole, Mahi med Vadi Halfo in tretjim kataraktom in Sikurti v okolici Asuana. Ti Nubijci imajo svojo pisavo in prakticirajo skarifikacijo: Mahi, moški in ženske, imajo na vsakem licu tri brazgotine, medtem ko imajo Danakli brazgotine na sencih. Mlade generacije to navado opuščajo.Clammer, Paul (2010): Sudan, Bradt Travel Guides, str. 138. ISBN 9781841622064.

Na nubijsko kulturo je imela velik vpliv geografija, ker je bila Nubija občasno razdeljena na Gornjo in Spodnjo Nubijo. V Gornjo Nubijo je spadal njen južni del, kjer je bilo staroveško kraljestvo Napata (Kuš). Spodnja Nubija se je imenovala »koridor v Afriko«, kjer so se dogajali kulturni stiki in izmenjave med Nubijci, Egipčani, Grki, Asirci, Rimljani in Arabci. V Spodnji Nubiji je cvetelo kraljestvo Meroe.

Jeziki, ki jih govorijo sodobni Nubijci, temeljijo na starih sudanskih narečjih, največ govorcev ima t.i. Nubiin. Od severa proti jugu si sledijo narečja kenzi, fadiha (matoki), sukot, mahas in dongolavi.Lobban, Richard (2004): Historical Dictionary of Ancient and Medieval Nubia, Scarecrow Press, str. liv. ISBN 9780810847842.