Koloman I. Asen, Koloman ali Kaliman I. Asen (bolgarsko Калиман I Асен I, Kaliman I. Asen) je bil car (cesar) Bolgarije, ki je vladal od leta 1241 do 1246, * 1234, † avgust 1246.
Otroštvo Bil je sin Ivana Asena II. Bolgarskega in Ane Marije Ogrske.Madgearu 2016, str. 225. Po materini smrti (pred 1237) se je njegov ovdoveli oče poročil z Ireno Komneno Dukaino, hčerko epirskega despota Teodorja Komnena Dukasa.Fine 1994, str. 133.Madgearu 2016, str. 221. V prvi polovici leta 1241 je Kolomanu umrl tudi oče.
Vladanje Očeta je nasledil leta 1241, star komaj sedem let.Fine 1994, str. 154.Madgearu 2016, str. 228. V naslednjih letih so Bolgarijo napadli Mongoli in ji vsilili plačevanje letnega davka. Umrl je leta 1246, domnevno zastrupljen. O tem, kdo je vladal v imenu mladoletnega carja, ne poroča noben vir. Zgodovinar Alexandru Madgearu domneva, da je to bil najverjetneje Aleksander, brat Ivana Asena II. Drugi godovinarji domnevajo, da je bil ustanovljen regentski svet pod vodstvom patriarha Joakima I.Андреев, Лазаров & Павлов 2012, str. 318. Bolgarija, Latinsko cesarstvo in Nikejsko cesarstvo so kmalu po Kolomanovem prihodu na prestol podpisale dveletno premirje.
Kolomanova sodobnika, klerika Rogerij in naddiakon Tomaž, omenjata, da je marca 1242 Bolgarijo napadel Ogedejev sin Kadan.Tomaž omenja tudi to, da sta Kadan in Batu kan "sklenila, da bosta v Bolgariji združila svoje vojaške sile". Archdeacon Thomas of Split. History of the Bishops of Salona and Split (poglavje 39.). str. 303. Več kot šestdeset let kasneje tudi perzijski zgodovinar Rašid al-Din Hamadani poroča, da je "po ostrih borbah" Kasan osvojil dve mesti v Ulakutu The Successors of Genghis Khan (poglavje 1), str. 71. ali Bolgariji.Madgearu 2016, str. 10, 229. Arheološke najdbe kažejo, da bilo med mongolsko invazijo uničenih najmanj dvanajst bolgarskih trdnjav, med njimi tudi Trnovo, Preslav in Isaccea.Madgearu 2016, str. 231. Mongoli Bolgarije niso okupirali, prisilili pa so jo na plačevanje letnega davka.Fine 1994, str. 155.Madgearu 2016, str. 233. Papež Inocenc IV. je leta 1245 sklical Prvi lyonski koncil, na katerem naj bi ustanovili koalicijo proti Mongolom.Madgearu 2016, str. 236. Kolomana je pozval, naj Bolgarsko pravoslavno cerkev pripelje v polno občestvo Svetega sedeža in v Lyon pošlje svoje delegate.Madgearu 2016, str. 235.
Koloman je umrl avgusta ali septembra 1246, star komaj dvanajst let. Njegov sodobnik, bizantinski zgodovinar Jurij Akropolit, je zapisal, da so njegovo smrt spremljale protislovne govorice. Nekateri so trdili, da je umrl zaradi bolezni, drugi pa, da so ga načrtno umorili. George Akropolites. The History (poglavje 43.), str. 225. Leta 1246 je umrl tudi patriarh Visarion. Po Madgearujevem mnenju njuna smrt ni bila naključna. Oba naj bi umorili nasprotniki združitve Bolgarske cerkve s katoliško Cerkvijo.
V listini iz 14. stoletja je podatek, da je Koloman vladal tudi v Moldaviji. Za listino se je izkazalo, da je kasnejši ponaredek.Madgearu 2016, str. 208. Severna meja Bolgarije ni nikoli segala preko spodnje Donave.
Počastitev Po carju Kolomanu I. Bolgarskem se imenuje otok Kaliman na Antarktiki.
Predniki
Sklici
Viri Primarni viri
Archdeacon Thomas of Split: History of the Bishops of Salona and Split (Latin text by Olga Perić, edited, translated and annotated by Damir Karbić, Mirjana Matijević Sokol and James Ross Sweeney) (2006). CEU Press. . George Akropolites: The History (Translated with and Introduction and Commentary by Ruth Macrides) (2007). Oxford University Press. . The Successors of Genghis Khan (Translated from the Persian of Rashīd Al-Dīn by John Andrew Boyle) (1971). Columbia University Press. .
Sekundarni viri
Kategorija:Bolgarski vladarji Kategorija:Bolgarski carji Kategorija:Vladarji v 13. stoletju