Mette Frederiksen, danska političarka, * 19. november 1977, Aalborg.

Trenutno je predsednica vlade Kraljevine Danske. Ob prisegi, 27. junija 2019, je postala najmlajša premierka Danske. Je vodja stranke danskih socialdemokratov. Preden je postala političarka je bila krajši čas sindikalistka, nato pa tudi poslanka v danskem parlamentu in ministrica.

Mette Frederiksen velja za eno največjih podpornic evropskega povezovanja in skupnega zadolževanja ter zveze NATO. Pod njenim premierstvom je Danska postala najpomembnejša gospodarska in vojaška donatorica Ukrajini glede na BDP. V domači danski politiki zagovarja strožjo migracijsko politiko kot ukrep za obrambo socialne države. Kot del svoje okoljske politike je sprejela Zakon o podnebju (70-odstotno zmanjšanje emisij do leta 2030) in uvedla davek na kmetijske emisije. Socialne reforme so vključevale razširitev zgodnjega upokojevanja, okrepljeno poklicno izobraževanje in omejitve nekaterih magistrskih programov. Njen mandat so med drugim zaznamovale tudi grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa po zavzetju Grenlandije.

Leta 2025 jo je Politico uvrstil na drugo najvplivnejšo osebo v Evropi, leta 2026 pa je bila uvrščena na seznam 100 najvplivnejših ljudi na svetu revije Time. Frederiksenova je bila v tujini pogosto predstavljena kot ena najvplivnejših voditeljic leve sredine v Evropi, zlasti glede varnosti, migracij in arktičnih zadev.

Mladost Rodila se je 19. novembra 1977 v mestu Aalborg na Severnem Danskem. Njen oče je bil tipograf, mati pa učiteljica.. Accessed on 29 June 2019. Kot najstnica se je zavzemala za ohranitev deževnih gozdov, zaščito kitov in odpravo aparthajda.. Obiskovala je gimnazijo Aalborghus. Diplomirala je iz administracije in družboslovja na Univerzi v Aalborgu ter magistrirala iz afriških študij na Univerzi v Kopenhagnu.

Zgodnja politična kariera Razen kratke kariere sindikalistke (2000–2001), ko je bila mladinska svetovalka za LO, Dansko konfederacijo sindikatov, Mette Frederiksen ni bila nikdar zaposlena zunaj politike.. Accessed on 29 June 2019.

V Folketing (danski parlament) je bila prvič izvoljena na splošnih volitvah leta 2001, ko je zastopala okrožje Kopenhagen. Leta 2011, po zmagi Socialnih demokratov na volitvah, jo je predsednica vlade Helle Thorning-Schmidt imenovala za ministrico za zaposlovanje. Leta 2014 je postala ministrica za pravosodje. Po tesnem porazu socialdemokratov na splošnih volitvah leta 2015 je Thorning-Schmidtova odstopila, Frederiksen pa je kasneje prevzela vodenje stranke in postala vodja opozicije.

Predsednica vlade Frederiksen je svojo stranko popeljala na splošne volitve leta 2019, kar je privedlo do ustanovitve bloka levičarskih in levosredinskih strank (njeni Socialni demokrati, Socialni liberalci, Socialistična ljudska stranka, Rdeče-zeleno zavezništvo, Ferska socialdemokratska stranka, ter grenlandski Siumut in Inuit Ataqatigiit), ki je dobil večino v Folketingu. Kraljica Margareta II. je nato Frederiksenovi podelila mandat za vodenje pogajanj za oblikovanje nove vlade. Kot premierka je prisegla in 27. junija 2019.

Julija 2022 je Preiskovalna komisija za primer odstrela kun objavila poročilo, ki je kritiziralo ravnanje Frederiksenove vlade z izbruhom Cluster 5 COVID-19 med danskimi kunami, čeprav je Frederiksenoco oprostilo namernega zavajanja javnosti. Danska socialno-liberalna stranka je Frederiksenovi postavila ultimat in ji grozila, da bo vložila nezaupnico njeni vladi, če ne bo razpisala predčasnih volitev. Frederiksnova jih nato tudi napovedala in na njih - novembra istega leta - s svojo stranko osvojila najboljši rezultat v dvajsetih letih. Vlado je oblikovala s strankama Zmerni in Venstre. Ta mandat je zaznamoval predvsem odziv na rusko invazijo na Ukrajino, ko je Danska močno moralno in materialno podprla ukrajinsko obrambo. Ob enem je vlada maja 2023 odločila, da bo v naslednjih desetih letih potrojila danske vojaške izdatke. Delno naj bi bili financirani tudi z odpravo državnega praznika (velikega molitvenega dne). Februarja 2025 je premierka dejala, da bo Danska v naslednjih dveh letih povečala obrambne izdatke na več kot 3 odstotke BDP. sličica|S slovenskim premierjem Robertom Golobom, 22. januar 2026 Na parlamentarnih volitvah 2026 so socialni demokrati osvojili 21,9 odstotka glasov in 38 sedežev v 179-sedežnem Folketingu, kar je bil njihov najslabši rezultat od leta 1903; v primerjavi z volitvami leta 2022 so izgubili 50 poslanskih sedežev. Levo usmerjeni blok je osvojil 84 sedežev, desno usmerjeni pa 77, tako da nobena stran ni mogla oblikovati večinske vlade. Kralj Frederik X. je Metti Frederiksen podelil mandat za sestavo vlade, a so koalicijska pogajanja zaradi umika Zmernih propadla. V novem poskusu je mandat za sestavo vlade dobil Troels Lund Poulsen iz Venstreja, a tudi on ni uspel sestaviti koalicije. V tretjem poskusu je to uspelo Metti Frederiksen, ki je ostala na položaju premierke, poleg socialnih demokratov pa so v koalicijo vstopili še Socialistična ljudska stranka, zmerni in socialni liberalci. Med prednostnimi nalogami vlade so bili obramba Grenlandije, nižanje davkov na hrano in stroga migracijska politika.

Julija 2026 je Frederiksenova v odzivu na vdor migrantov iz Maroka v špansko eksklavo Ceuta podprla pozive italijanske premierke Giorgie Meloni k ukrepom proti Španiji in izjavila, da bi morala EU takoj sprejeti vse potrebne ukrepe in preučiti vse možnosti, vključno z začasno prekinitvijo schengenskega sodelovanja s Španijo. Dodala je, da "Nenadzorovano priseljevanje predstavlja grožnjo Evropi in Danski".

Migracije Frederiksenova je postajala vse bolj skeptična do množičnega priseljevanja, saj meni, da negativno vpliva na velik del prebivalstva. V biografiji je zapisala: »Zame postaja vse bolj jasno, da ceno neregulirane globalizacije, množičnega priseljevanja in prostega pretoka delovne sile plačujejo nižji razredi.«

Socialni demokrati so podprli zakon, ki bi danskim oblastem dovoljeval, da beguncem, ki prečkajo mejo, zasežejo denar, nakit in druge dragocene predmete. Predlog zakona je bil deležen ostre obsodbe Sveta Združenih narodov za človekove pravice in številnih primerjav med načrtom in ravnanjem z Judi v Evropi pod nacistično okupacijo. Socialni demokrati so glasovali za zakon o prepovedi nošenja burk in nikabov, vzdržali pa so se glasovanja o zakonu o obveznem rokovanju, ne glede na versko prepričanje, na slovesnostih podelitve državljanstva in o načrtu za namestitev kriminalnih prosilcev za azil na otoku brez mostu, kjer bi morali prenočiti. Frederiksenova je podprla tudi desničarsko populistično Dansko ljudsko stranko v njenem prizadevanju za spremembo paradigme, da bi cilj azilne politike postala repatriacija namesto integracije. Pozvala je k omejitvi števila nezahodnih priseljencev, izgonu prosilcev za azil v sprejemni center v Severni Afriki in obveznemu delu priseljencev 37 ur na teden v zameno za ugodnosti.

Frederiksenova je islam označila za "oviro za integracijo" in trdila, da nekateri muslimani ne spoštujejo danskega pravosodnega sistema, da nekatere muslimanske ženske nočejo delati iz verskih razlogov in da so muslimanska dekleta podvržena "množičnemu socialnemu nadzoru", ter pozvala k zaprtju muslimanskih šol. Aprila 2021 je Frederiksenova napovedala, da bo "končni cilj" Danske odslej "nič spontanih prosilcev za azil". Danski minister za integracijo Mattias Tesfaye je dodal, da ne bodo dovoljene nobene izjeme pri doseganju tega cilja. Danska država je nato prenehala podaljševati dovoljenja za začasno prebivanje za približno 189 sirskih beguncev, saj da so razmere v Siriji varne.

Vlada je sprejela tudi nekaj rahljanj migracijske politike. Leta 2023 je obljubila tudi podporo ukrajinskim beguncem. Njena vlada tudi podpira sistem kvot OZN za begunce. Pod njenim vodstvom so socialni demokrati upravičevali strogo migracijsko politiko kot obrambo močne danske socialne države, pri čemer je v programu stranke za leto 2026 zapisano, da »moramo razlikovati med tistimi, ki lahko in želijo (pripadati) Danski, in tistimi, ki ne.«

Podpora Ukrajini

Po ruski invaziji na Ukrajino leta 2022 je vlada Frederiksenove začela pogovore s petimi glavnimi političnimi strankami Folketinga (Socialno-liberalna stranka, Zelena levica, Venstre in Konservativna ljudska stranka) in 4. marca 2022 predstavila "Nacionalni kompromis o danski varnostni politiki", v katerem so bili predstavljeni znatno povečanje danske obrambne porabe, nujna dodelitev 7 milijard danskih kron za državno obrambo, načrt za neodvisnost od ruskega plina. Država bo do leta 2033 postopoma povečala obrambno porabo na 2 odstotka BDP (kot je bilo dogovorjeno v okviru Nata), kar ustreza povečanju letne obrambne porabe za približno 18 milijard danskih kron.

21. aprila je skupaj s španskim premierjem Pedrom Sánchezom obiskala ukrajinsko prestolnico Kijev in predsednika Volodimirja Zelenskega. ter napovedala povečanje danske pomoči Ukrajini na 1 milijardo kron.

Odnos do Evropske unije Leta 2020 je danski spletni časopis Altinget Frederiksenovo označil za "najbolj evroskeptično [dansko] premierko v zgodovini". Zaradi pandemije COVID-19 in ruske invazije na Ukrajino leta 2022 pa se je "iz skeptičke spremenila v močno zagovornico sodelovanja z EU". Strokovnjaki in opazovalci so od takrat opazili izrazito preusmeritev v njeni politiki do EU. sličica|Nagovor v Evropskem parlamentu (julij 2025) Med referendumom leta 2022 o izvzetju iz obrambnega sistema EU se je Frederiksen zavzemala proti ohranitvi izvzetja. Po odpravi omenjenega izvzetja je Frederiksen izjavila, da nima namena zahtevati odprave preostalih izvzetij. Pred tem je kot pravosodna ministrica na referendumu leta 2015 podprla odpravo sodne izvzetja.

Konec leta 2024 je opustila dolgoletni ugovor Danske glede zadolževanja na ravni EU za pomoč pri financiranju skupnih obrambnih javnih naročil, in 3. junija 2025 napovedala, da se Danska ne bo več pridružila neformalni "varčni četverici", pri čemer je trdila, da mora imeti oborožitev Evrope prednost v pogajanjih o proračunu EU. Čeprav podpira skupno zadolževanje za obrambne namene, Frederiksenova od takrat nasprotuje širši razširitvi skupnega dolga EU in ohranja ožji fiskalni obseg za takšne instrumente. To je argumentirala s slabšanjem varnostne situacije v Evropi zaradi vojne v Ukrajini.

Grenlandija

27. avgusta 2025 se je Frederiksenova skupaj z grenlandskim premierjem Jensom-Frederikom Nielsenom uradno opravičila v imenu danske in grenlandske vlade za zgodovinske zlorabe grenlandskih žensk, vključno s prisilno kontracepcijo.

Obsodila je hibridno vojskovanje ZDA proti Grenlandiji pod predsednikom Donaldom Trumpom. Trumpa je spomnila, da je napad na Kraljevino Dansko napad na NATO in da so vse članice severnoatlantskega zavezništva dolžne braniti Dansko. Združene države je tako pozvala, naj prenehajo z grožnjami tradicionalni zaveznici. Trump je namreč napovedal zavzetje Grenlandije (če je Danska ne bi predala), tudi z vojaškmi sredstvi, saj da ta danski samoupravni otok potrebujejo za branjenje nacionalne varnosti ZDA, predvsem pred rusko in kitajsko grožnjo.

Zasebno Mette Frederiksen ima iz prvega zakona dva otroka.. 15. julija 2020 se je poročila s svojim dolgoletnim partnerjem Bojem Tengbergom, filmskim režiserjem. Poročila sta se v cerkvi Magleby, podružnici Danske cerkve na otoku Møn. Frederiksenova je dejala, da ni verna, vendar da rada obiskuje cerkev zaradi njene kulturne vrednosti v danskem življenju.

Glej tudi:

Seznam predsednikov vlad Danske Evropska unija

Sklici

Kategorija:Danski politiki Kategorija:Ministri za pravosodje Danske Kategorija:Ministri za zaposlovanje Danske Kategorija:Predsedniki vlade Danske