1154 (MCLIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek. Dogodki Evropa thumb|right|290px|Začetek vladavine Henrika II. Angleškega. Vojvodina Normandija in kraljevina Anglija sta ponovno združeni: njegova vladavina sega od Pirenejev, kjer se začenjajo posesti njegove soproge Eleanore Akvitanske, do meje s Škotsko na severu. 2. februar - Po smrti sovladarja Vjačeslava I. ostane edini veliki knez Kijeva Izjaslav II. 26. februar - Umrlega sicilskega kralja in vladarja južne Italije Rogerija II. nasledi četrti, še edini preživeli sin Vilijem I.. Sprva se kraljevič uči vodenja s kanclerjem in admiralom Majem iz Barja. Širom južne Italije si sledijo upori. Al-Idrizi, muslimanski geograf in kartograf v službi sicilskega kralja Rogerja II. dokonča atlas sveta "Tabula Rogeriana", enega najdetaljnejših atlasov do dobe odkritij. oktober - Nemški kralj Friderik I. Barbarossa se odpravi na prvo italijansko odpravo (od šestih) z namenom, da bi vzpostavil oblast v (celotni) Italiji. Njegov prvi cilj je podrediti si trenutno šibkega sicilskega kralja Vilijema I.. Z juga hkrati načrtuje prodor bizantinski cesar Manuel I. Komnen. 1155 ↔ 25. oktober - Umrlega angleškega kralja Štefana po dogovoru nasledi njegov dinastični rival Henrik II. iz družine Plantagenet. Angleški kralj Henrik II. podeli v listini mestu Birmingham pravico do stalne tržnice (The Bull Ring). V mestu Lincoln, ki je središče angleške predilne industrije, se naselijo prve judovske družine, ki s finančnimi posli hitro bogatijo. 13. november - Umrlega velikega kijevskega kneza Izjaslava II. poskusi naslediti smolenški knez Rostislav I., a ga po tednu dni vladanja prežene černigovski knez Izjaslav III. 15. december - Po smrti papeža Anastazija IV. je za novega papeža izvoljen Hadrijan IV., 169. papež po seznamu.Krstno ime Nicholas Breakspear, po rodu Anglež in sploh edini Anglež med papeži. Hadrijan IV. se nemudoma loti načrtov, kako uničiti Rimsko komuno in ponovno prevzeti oblast v Večnem mestu. 1155 ↔ Umrlega urgellskega grofa Ermengola VI. nasledi sin Ermengol VII. Almohadi po šestih letih vztrajnega napadanja in obleganj osvojijo Granado, zadnjo neodvisno taifo na Iberskem polotoku. Madžarski kralj Ladislav II. imenuje Boriča za prvega bana Bosne. Bizantinski cesar Manuel I. obnovi Beograd, ki je mejno mesto med cesarstvom in ogrskim kraljestvom. David V., nastarejši sin gruzijskega kralja Dimitrija I. prisili očeta, da abdicira.
Azija 23. april - Alepski in mosulski atabeg Nur ad-Din izkoristi nezadovoljstvo prebivalcev Damaska z njihovim emirjem Mudžir ad-Dinom in zavzame Damask. Vsa Sirija je končno združena pod enotnim voditeljem. Nur ad-Din kljub temu iz previdnosti nadaljuje s pošiljanjem letnega damaščanskega tributa kraljevini Jeruzalem. Jeruzalemski kralj Baldvin III. in kraljica-mati Melisenda se pomirita, saj njun spor najbolj koristi njunim nasprotnikom.
Afrika Siciljanski Italonormani plenijo po obali sredozemske Afrike od Alžirije do delte Nila. Pisanci podpišejo pogodbo o trgovanju s fatimidskim kalifom Al-Zafirjem v Egiptu.↓ → Po smrti Al-Zafirja, 12. fatimidskega kalifa, prestol zasede mladoletni sin Al-Faiz, regentstvo prevzame vezir Tali ibn Russik, sicer mameluk armenskega rodu.
thumb|right|450px|Tabula Rogeriana. V atlasu je Al-Idrisi združil podatke normanskih pomorščakov in orientalskih muslimanskih trgovcev. Žal se je ohranila zgolj strjena verzija tega dela, ki jo je pripravil za sicilskega prestolonaslednika Vilijema II.
Rojstva 11. november - Sančo I., portugalski kralj († 1211)
Neznan datum Agneza Antioška, antioška princesa in ogrska kraljica († 1184) Minamoto Jošinaka, poglavar klana Minamoto, šogun († 1184) Konstanca Sicilska, sicilska kraljica, rimsko-nemška cesarica, regentinja († 1198) Marija Komnena, jeruzalemska kraljica, soproga Amalrika I., ibelinska baronica († 1217) Pons de la Guardia, španski trubadur († 1188) Robert II., grof Dreuxa, križar († 1218) Sanča Kastiljska, aragonska kraljica († 1208) Vsevolod Veliko Gnezdo, vladimirski veliki knez († 1212)
Smrti 2. februar - Vjačeslav I., kijevski veliki knez (* 1083) 26. februar - Roger II., sicilski kralj (* 1095) 8. junij - Vilijem Yorški, nadškof in svetnik 21. julij - Elizabeta Ogrska, velikopoljska vojvodinja (* 1128) 4. september - Gilbert Porretanski, francoski filozof in teolog (* 1070) 25. oktober - Štefan Angleški, kralj (* 1096) 13. november - Izjaslav II., veliki kijevski knez (* 1096) 18. november - Adela Savojska, francoska kraljica, soproga Ludvika VI. (* 1092) 3. december - papež Anastazij IV. (* 1073)
Neznan datum Ana Komnena, bizantinska princesa in zgodovinarka (* 1083) Al-Zafir, 12. fatimidski kalif Ermengol VI., urgellski grof (* 1096) Henrik iz Huntingdona, angleški zgodovinar (* 1088) Honorij Avgustodunen, francoski teolog (* 1080) Rupert I., grof Nassaua (* 1090) Vilijem iz Conchesa, francoski filozof in teolog (* 1090)
Glej tudi
*