Agneza Antioška

Agneza Antioška ali Agneza Châtillonska, je bila prva žena grskega kralja Béle III. in od leta 1172 do 1184 ogrska kraljica, * 1154, Antiohija, † 1184, Székesfehérvár.

Naključno odkritje njenega neokrnjene grobnice med madžarsko revolucijo leta 1848 je dalo priložnost za domoljubne demostracije. Bila je edina ogrska kraljica, katere posmrtne ostanke so preučili znastveniki in povsem rekonstruirali njen videz.

Življenje Agneza je bila hčerja Raynalda ChâtillonskegaBernard Hamilton. The Leper King and His Heirs: Baldwin IV and the Crusader Kingdom of Jerusalem. Cambridge University Press, 2000. str. 104-105. in antioške princese Konstance.Guida Myrl Jackson-Laufer. Women Rulers Throughout the Ages: An Illustrated Guide. ABC-CLIO, 1999. str. 104.

Natančen datum njenega rojstva je nezanesljiv. Domneva se, da je bila rojena kmalu po tajni poroki njenih staršev pred majem 1153. Največ zgodovinarjev meni, da je bila rojena leta 1154M. Wertner. Az Árpádok családi története. Nagy-Becskerek 1892, str. 359; History of Hungary, ur. E. Pamlenyi, London 1975, str. 60, 608; J. Louda, M. MacLagan. Lines of Succession: Heraldry of the Royal Families of Europe, II, London 1999, preglednica 89. in krščena verjetno za Agnezo.Chronica Albrici Monachi Trium Fontium. V Monumenta Germaniae Historica, XXIII, Hannover 1874. str. 849–850.

Konstantinopel Novembra 1160 so njenega očeta ujeli muslimani in ga imeli petnajst let v ujetništvu v Alepu. Kneginja Konstanca je umrla okoli leta 1163/1167. Agneza je okoli leta 1170 odšla v Konstantinopel, kjer je živela njena starejša polsestra Marija kot žena bizantinskega cesarja Manuela I. Komnena.S. Runciman. A History of the Crusades II. Harmandsworth, 1978. str. 365. Na cesarjevo željo se je poročila s cezarjem Aleksejem (Bélo III.), ki je bil do rojstva Manuelovega sina Alekseja leta 1166 zaročen s cesarjevo hčerko Marijo Komneno. Poroka je bila verjetno leta 1168W. Dworzaczek. Genealogia. Varšava 1959, preglednica 84. in ne kasneje od leta 1172.V. ö. Városy. Antiochiai Anna királyné. Századok. A Magyar Történelmi Társulat Közlönye, 1886, str. 866. Omenjena sta tudi dva natančnejša datuma: september 1169P. Gautier. "Les lettres de Grégoire, higoumène d'Oxia". Revue des études byzantines, 31–32 (1973): 206. in marec 1171.L. Garland, A. Stone. Maria Porphyrogenita, daughter of Manuel I Comnenus. V De Imperatoribus Romanis: An Online Encyclopedia of Roman Rulers and Their Families 2006. Pridobljeno 30. marca 2015.

Na bizantinskem dvoru so je preimenovali v Ano. V ogrskih dokumentih se omenja izključno kot Ana,M. Wertner. Az Árpádok családi története. Nagybecskerek, 1892, str. 358. morda zato, ker je bilo ima Agneza takrat redko.

Ogrska kraljica Mladoporočenca sta odšla na romanje v Jeruzalem, kjer sta obdarovala viteze hospitalce. Spomladi sta po smrti ogrskega kralja Štefana III. (4. marec 1172) odpotovala na Ogrsko, kjer je njen mož zavladal kot kralj Béla III. Bélovo in Anino kronanje je bilo 13. januarja 1173 v stolnici v Székesfehérvárju.A magyar királyok koronázótemploma . www.szikm.hu. Arhivirano 5. septembra 2013 na Wayback Machine. Pridobljeno 30. marca 2015.

Ani/Agnezi se pripisuje širjenje francoskih kulturnih vzorcev v Ogrskem kraljestvu.G. Lukács. La Hongrie et la civilisation. Pariz 1929. str. 361.A. Echols, M. Williams. An annotated index of medieval women. New York-Oxford 1992. str. 53.

Kraljico povezjejo tudi s prihodom prvih cistercijanov iz Burgundije na Ogrsko. Z Burgundijo je bila povezana verjetno preko sorodnikov. Prvi cistercijanski samostani na Ogrskem, ustanovljeni leta 1182, so bili povezani z opatijo v bližini Pontignyja, ki je bil v posesti Aninih prednikov.G. Kristo (ur.). Korai magyar térténeti lexikon. Budimpešta, 1994. str. 473, 479-480.

Otroci Ana je rodila najmanj šestK. Éry, A. Marcsik, J. Nemeskéri, F. Szalai. Embertani vizsgálatok III. Béla és Anti ochiai Anna földi maradványán. Székesfehérvár, 1999. str. 11. otrok:

Emerika, ogrskega kralja (1174-1204) Margareto (1175-po 1223), poročeno prvič z bizantinskim cesarjem Izakom II. Angelom, drugič s kraljem Bonifacijem I. Solunskim in tretjič z Nikolajem Saint-Omerskim Andreja II., ogrskega kralja (okoli 1177-21. september 1235) Salomona (umrl v otroštvu) Štefana (umrl v otroštvu) Konstanco (okoli 1180-6. december 1240), ženo kralja Otakarja I. Češkega

Ana je bila prednica vseh kasnejših ogrskih kraljev in princes in z njihovimi porokami tudi poljskih in čeških kraljev.D. Piwowarczyk. Słynni rycerze Europy. Rycerze Chrystusa. Varšava 2007. str. 309.

Smrt Anina smrt ni omenjena v nobenem primarnem viru. Domneva se, da je umrla leta 1184,W. Dworzaczek. Genealogia. Varšava 1959. str. 53, preglednica 84. čeprav je umrla morda tudi malo prej.M. Wertner. Az Árpádok családi története. Nagy-Becskerek 1892. str. 356.Ildikó Hankó. Királyaink tömegsírban. 2004 - leto 1183.

Pokopana je bila v stolnici sv. Štefana v Székesfehérváru. Njene posmrtne ostanke so po naključju odkrili in prepoznali arheologi med izkopavanji ruševin stare Székesfehérvárske stolnice v poznem 19. stoletju. Kasneje so jih prenesli v grobnico njenega moža v cerkvi svetega Štefana v Budimpešti.

Sklici

Vir

Korai Magyar Történeti Lexikon (9-14. század), főszerkesztő: Kristó Gyula, szerkesztők: Engel Pál és Makk Ferenc. Akadémiai Kiadó, Budimpešte, 1994.

Kategorija:Rojeni leta 1154 Kategorija:Umrli v 1180. letih Kategorija:Ogrski kralji Kategorija:Vladarji v 12. stoletju