Mošeja Sulejmanija (turško Süleymaniye Camii) je osmanska cesarska mošeja na Tretjem carigrajskem griču, Carigrad, Turčija.

Gradnjo mošeje je naročil sultan Sulejman Veličastni (vladal 1520–1566), po katerem se imenuje, zasnoval pa cesarski arhitekt Mimar Sinan.Brooks, Michael. "Sacred Echoes". New Scientist (16. marec 2002), 173: 42-46. Gradnja se je začela pred letom leta 1550. Napis na mošeji kaže, da je bila njena svečana otvoritev leta 1557. Gül, Zühre Sü, Ning, Xiang and Çalışkan, Mehmet. "Investigations on Sound Energy Decays and Flows in a Monumental Mosque". Journal of the Acoustical Society of America (julij 2016), 140: 344-355. Mimar Sinan je bil najslavnejši inženir in arhitekt Osmanskega cesarstva. Morkoc, Selen B. "Reading Architecture From The Text: The Ottoman Story of The Four Marble Columns". Journal of Near Eastern Studies (januar 2008), 67: 31-47. Arhitektura in izdelava mošeje sta izredno lepi in privabljata številne vernike in obiskovalce.

Zgodovina thumb|levo|250px|Načrt Sulejmanije, ki ga je leta 1912 narisal umetnostni zgodovinar Cornelius

Mošeja je bila zgrajena po naročilu sultana Sulejmana Veličastnega in načrtih arhitekta Mimarja Sinana. Nad severnim portalom je na treh marmornih ploščah vklesan ustanovitveni napis v arabščini, ki pravi da se je začela graditi leta 1550 in bila svečano odprta leta 1557. V resnici se je začela graditi pred letom 1550, deli kompleksa pa leta 1557 niso bili povsem dokončani.Necipoğlu 2005, str. 208. Mošeja je nekoliko manjša od Hagije Sofije, po kateri se je zgledovala.

Sulejmanija je bila poškodovana v velikem požaru leta 1660 in bila po naročilu sultana Mehmeda IV. obnovljena.Baer 2004. V potresu leta 1766 se je porušil del kupole. Med njenimi popravili je bil uničen del izvirne Sinanove dekoracije. Nedavno čiščenje kupole je pokazalo, da je Sinan najprej eksperimentiral z modro barvo in se kasneje odločil za rdečo.Goodwin 2003, str. 235.

Med prvo svetovno vojno je bilo na dvorišču skladišče orožja. Nekaj streliva se je vnelo in mošejo je zajel še en požar. Popolnoma obnovljena je bila šele leta 1956.

Arhitektura Zunanjost thumb|right|Severno pročelje z dvoriščem in osrednjim vodnjakom

Tako kot druge cesarske mošeje v Carigradu ima tudi Sulejmanija pred samim vhodom veliko dvorišče z vodnjakom. Dvorišče izjemne velikosti je obdano s stebri iz marmorja, granita in porfirja. Severozahodna fasada mošeje je okrašena s pravokotnimi okenskimi lunetami iz izniških keramičnih ploščic.Necipoğlu 2005, str. 217. Na prvotni stavbi je bila na izniških ploščicah pod glazuro vidna paradižnikovo rdeča glina.Denny 2004, str. 79.

Na štirih vogalih dvorišča so minareti. Dva višja sta visoka 63,8 m, do vrha svinčene strehe 76 m in imata po tri galerije (serif).Goodwin 2003, str. 226. Manjša minareta sta visoka 56 m in imata po dve galeriji. Štiri minarete so lahko imele samo cesarske mošeje, mošeje princev in princes pa samo dva. Minareti imajo skupaj deset galerij, ki simbolično kažejo na to, da je bil Sulejman deseti osmanski sultan.Neci̇poğlu-Kafadar 1985, str. 105-106. Glavna kupola mošeje je visoka 53 m in ima premer 26,5 m, kar je natančno polovica njene višine.Goodwin 2003, str. 231. Njen premer je nekoliko manjši od premera kupole Hagije Sofije. Okoli mošeje je velik odprt prostor. Zahodno od nje sta mavzoleja sultana Sulejmana in njegove žene Hurem sultan. V Sulejmanovem mavzoleju (turbe) so tudi grobnice nekaj njegovih naslednikov.

Notranjost thumb|Notranjost mošeje

Notranjost mošeje je skoraj popoln kvadrat s stranico 59 m, ki tvori en sam velik odprt prostor. Glavna kupola, podprta s štirimi ogromnimi porfirnimi slopi, je obdana s polkupolami. V njej je enonadstropna, izven nje pa dvonadstropna stebriščna galerija.

Okna so iz večbarvnega stekla. Z izniškimi ploščicami je okrašena samo okolica mihraba iz belega marmorja.Necipoğlu 2005, str. 216. Na ploščicah so cvetlični vzorci modre in turkizne barve na beli podlagi.Denny 2004, str. 86, 209. Na drugi strani mihraba so izniške kaligrafske rondele z besedili iz sure Fatiha (Koran 1:1–7).Necipoğlu 2005, str. 219, sl. 183.Quran 1:1–7. Mirhab je enostaven, izdelan iz lesa in okrašen z intarzijami iz slonovine in biserovine. Mošeja je zelo akustična. Oblika kupole je posneta po kupoli v Hagiji Sofiji, po kateri so se zgledovale tudi druge mošeje v Osmanskem cesarstvu in na Bližnjem vzhodu.Sqour, Saqer. Influence of Hagia Sophia on the Construction of Dome in Mosque Architecture. 8th International Conference on Latest Trends in Engineering and Technology (ICLTET'2016). 5.-6. maj 2016 Dubai, 5-12. http://iieng.org/images/proceedings_pdf/E0516006.pdf Mednje sodita Modra mošeja in Šahzada v Istanbulu in Alijeva mošeja v Egiptu.

Mavzoleja V obzidanem vrtu za mošejo sta mavzoleja Sulejmana Veličastnega in njegove najljubše žene Hurem Sultan (Rokselana). Huremin osmerokotni mavzolej je bil zgrajen leta 1558, leto dni po njeni smrti.Goodwin 2003, str. 237. Notranjost je okrašena z izniškimi ploščicami. Med sedmimi okni so mihrabu podobne kapucaste niše.Necipoğlu 2005, str. 220. Strop je zdaj bel, vendar je bil včasih najbrž pisano obarvan.Goodwin 2003, str. 238.

thumb|250px|levo|Mavzolej (turbe) Sulejmana Veličastnega

Sulejmanov mavzolej je mnogo večji. Zgrajen je bil leta 1566, leto dni po sultanovi smrti. Dokončan je bil verjetno leto kasneje. Obdan je s stebriščem s 24 stebri. Vhod vanj je z vzhodne strani in ne s severne, kot običajno.Goodwin 2003, str. 237-238. Na obeh straneh vhoda sta panela iz izniških ploščic, prvih v zgodovini okrašenih s svetlo smaragdno zeleno poslikavo,Atasoy & Raby 1989, str. 230. značilno za kasnejšo izniško keramiko. Notranjost je lažna kupola, podprta z osmimi stebri znotraj zunanje školjke. Na spodnji etaži je 14 oken, v zgornji pa pod oboki še 24 oken iz raznobarvnega stekla. Notranjost je obložena s ploščicami. Nad okni so paneli s citati iz Korana. Ob grobu Sulejmana Veličastnega so grobovi njegove hčerke Mihrimah Sultan in njegovih naslednikov Sulejmana II. (vladal 1687–1691) in Ahmeda II. (vladal 1691–1695).Sumner-Boyd & Freely 2010, str. 202.

Kompleks Enako kot druge cesarske mošeje v Carigradu je tudi Sulejmanija zasnovana kot kompleks (külliye) s spremljajočimi stavbami za zadovoljevanje verskih in kulturnih potreb. Prvotni kompleks je vseboval mošejo, bolnišnico (darüşşifa), osnovno šolo, javno kopališče (hamam), karavanseraj, štiri šole Korana (medrese), posebno šolo hadita, medicinski kolegij in javno kuhinjo (imaret) za reveže. Več stavb še vedno stoji. V nekdanjem imaretu je zdaj restavracija. V nekdanji bolnišnici je zdaj tiskarna v lasti turške vojske.

Tik pod severnim obzidjem mošeje je grobnica njenega arhitekta Mimarja Sinana, ki je bila popolnoma obnovljena leta 1922.Necipoğlu 2005, str. 150, 205, Fig. 167 (13).

Gallery

Sklici

Viri

Zunanje povezave

Süleymaniye Külliyesi, Archnet Süleymaniye Mosque ve Mimar Sinan Suleymaniye Mosque Virtual Walking Tour, Saudi Aramco World. Photographs by Dick Osseman

Kategorija:Zgradbe in objekti v Carigradu Kategorija:Mošeje v Turčiji Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Turčiji Kategorija:Ustanovitve leta 1558 Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1558