Iški-Mari ali Išgi-mari (𒅖𒄄𒈠𒌷 iš11-gi4-ma-rí), Beyer, Dominique (18. december 2018). "Les sceaux de Mari au IIIe millénaire: Observations sur la documentation ancienne et les données nouvelles des villes I et II". Akh Purattim 1 (francosko). MOM Éditions. str. 231–260. je bil kralj Drugega marijskega kraljestva, ki je vladal okoli 2350-2330 pr. n. št. Njegovo ime se je prej bralo Lamgi-Mari. 𒇴𒄄𒈠𒌷
Bil je eden od treh marijskih kraljev, znan iz arheoloških virov. Najstarejši je bil verjetno Ikun-Šamaš. Spycket, Agnès (1981). Handbuch der Orientalistik (francosko). BRILL. str. 86. ISBN 978-90-04-06248-1. Tretji je bil Iku-Šamagan, znan iz napisa na kipu. Napisi vseh treh kraljev so pisani narečju akadskega jezika, medtem ko so njihovi sumerski sodobniki pisali v sumerščini.
Domeva se, da je bil Iški-Mari zadnji kralj Marija, preden ga je okoli leta 2330 pr. n. št. osvojil in uničil Sargon I. Akadski.Eppihimer, Melissa (2019). Exemplars of Kingship: Art, Tradition, and the Legacy of the Akkadians. Oxford University Press. str. 147. ISBN 978-0-19-090302-2.
Napisi Iški-Mari je znan s kipa z napisom, ki ga hrani Narodni muzej Alepa.Spycket, Agnès (1981). Handbuch der Orientalistik (francoščina). BRILL. str. 88. ISBN 978-90-04-06248-1.Alfred Haldar (1971). Who Were the Amorites. str. 16. Napis na hrbtni strani kipa se glasi:
Napis je bil ključ za prepoznavanje Tel Haririja kot starodavnega Marija. Leick, Gwendolyn (2002). Who's Who in the Ancient Near East. Routledge. str. 168. ISBN 978-1-134-78796-8.
Znanih je tudi več odtisov valjastih pečatnikov z zapletenimi vzorci in napisom "Iški-Mari, kralj Marija".Seal impression 1, Seal impression 2 v Beyer, Dominique (18 December 2018). "Les sceaux de Mari au IIIe millénaire: Observations sur la documentation ancienne et les données nouvelles des villes I et II". Akh Purattim 1 (francosko). MOM Éditions. str. 231–260.
Odkritje thumb|Izkopavanje Iški-Marijevega kipa Iški-Marijev kip je 23. januarja 1934 odkrila skupina francoskih arheologov pod vodstvom Andréja Parrota v Ištarinem templju v Mariju.Leick 2002, str. 81Parrot, André (1935). "Les fouilles de Mari. Première campagne (hiver 1933-34). Rapport préliminaire". Syria. 16 (1): 1–28. doi: 10.3406/syria.1935.8338. ISSN 0039-7946. JSTOR 4389879.
Iški-Mari je upodobljen z dolgo brado in razdeljenimi spletenimi lasmi. Kralj nosi lasnico, podobno sumerskim kraljevskim lasnicam, na primer na pokrivalih vladarjev Meskalamduga (vladal okoli 2600 pr. n. št.) in Eanatuma (vladal okoli 2500 –2400 pr. n. št.) McKeon, John F.X. (1970). "An Akkadian Victory Stele". Boston Museum Bulletin. 68 (354): 237. ISSN 0006-7997. JSTOR 4171539. Oblečen je v plašč z resami, ki pokriva samo eno ramo, kakršni so vidni tudi na upodobitvah drugih vladarjev Akadskega kraljestva.
Narodni muzej Alepa
Sklici
Kategorija:Kralji Marija Kategorija:Vladarji v 24. stoletju pr. n. št.