Darwinov nandu (znanstveno ime Rhea pennata), znan tudi kot mali nandu, je vrsta velike neleteče ptice iz rodu Rhea, kamor uvrščamo tudi večjega ameriškega nanduja (Rhea americana). Najdemo ga na območju Altiplana in v Patagoniji v Južni Ameriki.

Opis

Darwinov nandu je visok od 90 do 100 cm. Dolg je od 92 do 100 cm, tehta pa od 15 do 28,6 kg.Elliott, Andrew (1992) Tako kot večina neletalcev ima majhno glavo in kratek kljun, slednji meri 6,2 do 9,2 cm, ima pa dolge noge in dolg vrat. Ima razmeroma velika krila kot drugi neletalci, zaradi česar lahko še posebej dobro teče. Lahko doseže hitrost 60 km/h, kar mu omogoča, da pobegne plenilcem. Ostre kremplje na prstih uporablja kot učinkovito orožje. Njegovo perje je podobno nojevemu, saj nima sekundarnih peres oz. podperesa.Perrins, C. (1987) Perje imajo rjavo-belo, zgornji del kračnice pa je poraščen s perjem. Nartnica je dolga od 28 do 32 cm in ima spredaj 18 vodoravnih ploščic.

Etimologija V Argentini, kjer živi večina poulacije, je znan pod imenom ñandú petiso ali ñandú del norte. Druga imena so suri in choique. Ime ñandú izvira iz imena velikega nanduja v jeziku Guaraní, ñandú guazu, kar pomeni »veliki pajek«, verjetno glede na njihovo navado, da med tekom izmenično odpirajo in spuščajo krila. Sicer Darwinov nandu dobi svoje znanstveno ime po Rei, grški boginji in po besedi pennata, kar pomeni »krilat«. Vrstni pridevek je leta 1834 podelil Darwinov sodobnik in tekmec Alcide d'Orbigny, ki je to ptico prvi predstavil Evropejcem na podlagi primerka, zbranega ob spodnjem toku reke Rio Negro, južno od Buenos Airesa v Argentini.Davies, S.J.J.F. (2003)Krulwich, R. (2009) Še leta 2008 jje bila vrsta uvrščena v monotipski rod Pterocnemia. To ime izhaja iz dveh grških besed pteron (perje) in knēmē (del noge med kolenom in gležnjem), kar pomeni »pernate noge«, kar nakazuje na perje, ki prekriva zgornji del noge.Gotch, A.T. (1995) Leta 2008 je SACC rod Pteroknemia vključil v rod Rhea.Nores, M. (2008)

Taksonomija Tradicionalno so bile priznane tri podvrste: R. p. garleppi se pojavlja v območju pune v jugovzhodnem Peruju,jugozahodni Boliviji in severozahodni Argentini.Clements, J (2007) R. p. tarapacensis se pojavlja v območju pune na severu Čila, od regije Arica in Parinacota do Antofagaste.Jaramillo et al. (2003) R. p. pennata se pojavlja v patagonskih stepah Argentine in Čila.

IUCN je v preteklosti severna taksona R. p. tarapacensis in R. p. garleppi, obravnavala kot samostojno vrsto R. tarapacensis. Obe podvrsti, garleppi in tarapacensis je leta 1913 opisal Charles Chubb.Brands, S. (2008) Možno je, da bi bilo treba podvrsto garleppi šteti za mlajši sinonim podvrste tarapacensis.

Vedenje Darwinov nandu je večinoma rastlinojed, občasno pa poje tudi manjše živali (kuščarje, hrošče, kobilice). Najpogosteje se prehranjuje s slanim grmičevjem ter s plodovi kaktusov, pa tudi s travami, koreninami, semeni in listi. Ti nanduji so večinoma tihi, razen mladičev, ko zažvižgajo ter samcev v času iskanja samic, ko oddajajo globok klic.

Samci te vrste postanejo agresivni, ko začnejo valiti jajca, celo do samic. Zato samice kasnejša jajca odlagajo v bližino gnezda, ne pa vanj. Večino teh jajc samec nato prenese v gnezdo, nekatera pa ostanejo zunaj, kjer zgnijejo in privabijo muhe. Samec, pozneje pa tudi mladiči, se s temi muhami prehranjujejo. Inkubacijsko obdobje je 30–44 dni, število jajc v leglu pa se giblje med 5 in 55. Jajca so velika od 87 do 126 mm in so zelenkasto rumena. Mladiči spolno dozorijo pri približno treh letih starosti. Izven sezone razmnoževanja je Darwinov nandu precej družaben: živi v skupinah od 5 do 30 ptic, obeh spolov in različnih starosti.

Razširjenost in habitat Darwinov nandu živi na območjih odprtega grmičevja na travnikih Patagonije in na andski planoti (Altiplano), v državah Argentina, Bolivija, Čile in Peru. Vse podvrste imajo raje travnate, grmičaste in močvirnate habitate. Nominalna podvrsta pa običajno poseljuje višine pod 1500 m, medtem ko se druge podvrste pojavljajo na nadmorskih višinah od 3000 do 4500 m, ponekod na jugu pa do 1220 m. Birdlife International (2016)

Zgodovina odkritja rodu Rhea

Med drugo odpravo HMS Beagle je mladi naravoslovec Charles Darwin veliko potoval po kopnem in okoli avgusta 1833 od gaučov na območju Río Negro v Severni Patagoniji slišal o obstoju manjšega nanduja, »zelo redke ptice, ki so jo imenovali Avestruz Petise«. Darwin je še naprej zaman iskal to ptico, medtem pa je »Beagle« odplula proti jugu in 23. decembra pristala v Port Desire v južni Patagoniji. Naslednji dan je Darwin ustrelil gvanaka (podoben je lame), in jim tako priskrbel božični obrok. V prvih dneh januarja je umetnik Conrad Martens ustrelil nanduja, ki so ga prav tako pojedli, preden je Darwin spoznal, da gre za iskano manjšo vrsto, in ne za mladiča. Ohranil je glavo, vrat, noge, eno krilo in več peres. TKot pri drugih svojih zbirkah je tudi to gradivo poslal Johnu Stevensu Henslowu v Cambridge. 26. januarja je »Beagle« vstopila v Magellanov preliv, kjer je Darwin v zalivu St. Gregory srečal Patagonce, ki jih je opisal kot »odlične praktične naravoslovce«. Eden izmed njih, pol Indijanec, rojen v severnih provincah, mu je povedal, da so manjši nanduji edina vrsta tako daleč na jugu, večji nanduji pa na severu. Med ekspedicijo po reki Santa Cruz so opazili več manjših nandujev, vendar so bili ti preveč plašni, da bi se jim lahko približali ali jih ujeli.

Leta 1837 je ornitolog John Gould na predstavitvi Zoološkemu društvu v Londonu Darwinovega nanduja opisal kot Rhea darwinii (pozneje sinonimiziran z R. pennata). Na istem srečanju je Darwin predstavil članek o jajcih in razširjenosti obeh vrst nandujev.Darwin, C (1837)

Ko je Gould razvrstil Darwinovega nanduja in velikega nanduja kot dve ločeni vrsti, jje s tem odprl pomembno vprašanje za Darwina. Obe vrst živita na različnih območjih Patagonije, vendar obstaja tudi pas, kjer se njuna območja prekrivata. Po tedanjem znanstvenem prepričanju so bile vse živali ustvarjene kot nespremenljive vrste, njihov videz se je lahko spreminjal le zaradi popolne prilagoditve okolju, pri čemer bi še vedno ostala ista vrsta. Darwin pa se je sedaj soočil z dvema različnima vrstama. To ga je ga je spodbudilo k razmišljanju, da vrste morda niso nespremenljive, temveč da deluje nek drug mehanizem.Herbert, S (1980)

Ohranjanje

Darwinovega nanduja IUCN uvrščen med najmanj ogrožene vrste. Nekdanja južna nominalna podvrsta ostaja razmeroma razširjena in ponekod precej pogosta. Njeno območje razširjenosti je ocenjeno na približno 859.000 km2. Položaj obeh nekdanjih severnih podvrst je bolj zaskrbljujoč, saj je njuno skupno število osebkov po ocenah zelo nizko, le nekaj sto primerkov. Po klasifikaciji IUCN sta ti podvrsti združeni v vrsto Rhea tarapacensis, ki je uvrščena med potencialno ogrožene vrste. Glavne grožnje vključujejo lov, nabiranje jajc ter izgubo in razdrobljenost habitata zaradi spreminjanja naravnih območij v kmetijska zemljišča in pašnike za govedo.

Sklici

Opombe

Viri

Zunanje povezave

Kategorija:Nanduji Kategorija:Ptiči neletalci Kategorija:Taksoni, opisani leta 1834 Kategorija:Ptiči Južne Amerike Kategorija:Ratiti