Poljska je država, ki se razteza čez severnoevropsko nižino od Sudetov in Karpatov na jugu do peščenih plaž Baltskega morja na severu. Poljska je peta najbolj naseljena država Evropske unije in deveta največja država v Evropi po površini. Ozemlje Poljske obsega približno 312.696 kvadratnih kilometrov, od tega je 98,52 % kopnega in 1,48 % vode. Poljska obala je bila ocenjena na dolžino 770 km. Najvišja točka na Poljskem je gora Rysy z 2501 m nadmorske višine.
Poljska je topografsko raznolika država; čeprav je večina osrednjega ozemlja ravninska, je drugod veliko jezer, rek, hribov, močvirij, otokov in gozdov. Baltska obala ima dve naravni pristanišči, večje je Gdansk (poljsko Gdańsk), tudi glavno mesto Pomorjanskega vojvodstva in manjše v bližini Szczecina na skrajnem severozahodu glavno mesto Zahodnopomorjanskega vojvodstva. Severovzhodna regija, znana tudi kot Mazursko pojezerje z več kot 2000 jezeri, je gosto gozdnata in redko poseljena.Masurian Lake District, at mazury.info.pl Južno od jezerske regije in čez osrednjo Poljsko se razteza obsežna ravninska regija vse do Sudetov na češki in nemški meji na jugozahodu ter do Karpatov na češki, slovaški in ukrajinski meji jugovzhodu. Osrednje nižine so nastale z ledeniško erozijo v pleistocenski ledeni dobi.
Najdaljša in najvidnejša reka v državi je Visla z dolžino 1047 kilometrov, ki je tudi deveta najdaljša reka v Evropi. Druge pomembne reke znotraj državnih meja sta Varta z dolžino 808,2 km in Odra z dolžino 742 km. Največje poljsko jezero je Śniardwy s površino 113,4 km2, sledi pa mu Mamry s površino 104 km2.
Topografija Država se razteza 649 kilometrov od severa proti jugu in 689 kilometrov od vzhoda proti zahodu. Skupna površina je 311.888 kvadratnih kilometrov, vključno z notranjimi vodami. Povprečna nadmorska višina je 173 metrov; približno 25 % poljskega ozemlja je nad to povprečno nadmorsko višino, 3 % pa leži nad 500 metri. Najvišji vrh države je Rysy, ki se dviga 2501 metrov v Visokih Tatrah v Karpatih, 95 kilometrov južno od Krakova. Poljska ima izključno ekonomsko cono 30.533 kvadratnih kilometrov znotraj Baltskega morja.
Topografske regije Poljska je tradicionalno razdeljena na pet topografskih con od severa proti jugu.
Največje, nemško-poljsko nižavje ali Poljsko nižavje ( ali Nizina Polska), je na zahodu ozko, nato pa se širi proti severu in jugu, ko se razteza proti vzhodu. Ob vzhodni meji se to območje razteza od skrajnega severovzhoda do 200 kilometrov od južne meje. Teren v osrednjem nižavju je precej raven, starejša ledeniška jezera pa so bila zapolnjena s sedimenti. Regijo prečka več večjih rek, vključno z Odro, ki na jugozahodu opredeljuje Šlezijsko nižavje in Visla (), ki opredeljuje nižinska območja vzhodno-osrednje Poljske.
Južno od nižavja je Malopoljsko višavje, pas, širok od 90 do 200 kilometrov, ki ga tvorijo položna vznožja Sudetskega in Karpatskega gorovja ter srednjepoljsko višavje, ki povezuje gorovja v južno-osrednji Poljski. Topografija te regije je prečno razdeljena na višje in nižje nadmorske višine, kar odraža njeno osnovno geološko strukturo. V zahodnem delu Šlezijska kotlina vsebuje bogata nahajališča premoga. V zahodnem delu je prekrita s puhlico, močno industrializirana in gosto poseljena.
Tretje topografsko območje je na obeh straneh južne meje Poljske in ga tvorita Sudetsko in Karpatsko gorovje. Na Poljskem nobeno od teh gorovij ni dovolj grobo, da bi preprečilo znatno naseljevanje. Razgibana oblika Sudetskega gorovja izhaja iz geoloških premikov, ki so oblikovali kasnejši dvig Karpatov. Najvišja nadmorska višina v Sudetih je Sněžka (1602 metra) v Krkonoših. Karpati na Poljskem, ki so nastali kot ločena topografska enota v relativno nedavnem terciarnem obdobju, so najvišje gore v državi. So najsevernejši rob veliko večjega gorovja, ki se razteza na Češko, Slovaško, Ukrajino, Madžarsko in Romunijo. Na Poljskem gorovje vključuje dve glavni kotlini, Osvienčimsko in Sandomiersko, ki sta bogati z več minerali in zemeljskim plinom. Proti jugu se zlagoma dvigajo Karpati in pred njimi sredogorski Beskidi in na skrajnem jugu visokogorske Tatre.
Severno od osrednjega nižavja pojezerje območje vključuje pragozdove – ene zadnjih preostalih v Evropi in velik del vse manjšega neokrnjenega naravnega okolja Poljske. Ledeniško delovanje v tej regiji je oblikovalo jezera in nizke hribe na sicer ravnem terenu, ki meji na Litvo in Baltsko morje. Majhna jezera so posejana po celotni severni polovici Poljske, ledeniške formacije, ki so značilne za jezersko območje, pa se raztezajo kar 200 kilometrov v notranjost zahodne Poljske. Široke rečne doline delijo jezersko območje na tri dele. Na severozahodu je Pomorjansko južno od baltske obalne regije in severno od rek Varta in Noteć. Mazurija zaseda preostanek severne Poljske in ima vrsto večjih jezer. Večina od 9300 poljskih jezer, ki imajo površino več kot 10.000 kvadratnih metrov, je v severnem delu jezerskega območja, kjer zavzemajo približno 10 % površine.
Baltske obalne ravnice so nižinsko ležeče območje, ki ga tvorijo sedimenti, ki jih je odložilo morje. Obalo je oblikovalo delovanje naraščajočega morja po umiku skandinavske ledene plošče. Glavna zaliva v gladki obali sta Pomorjanski zaliv na nemški meji na skrajnem severozahodu in Gdanski zaliv na vzhodu. V prvega se izliva reka Odra, Visla pa tvori veliko delto na čelu slednjega. Peščene sipine tvorijo lagune in obalna jezera vzdolž večjega dela obale.
Geologija
Geološko zgradbo Poljske je oblikoval trk celin Evrope in Afrike v zadnjih 60 milijonih let na eni strani in kvartarne poledenitve severne Evrope na drugi. Oba procesa sta oblikovala Sudete in Karpate. Morenska pokrajina severne Poljske vsebuje tla, sestavljena večinoma iz peska ali ilovice, medtem ko ledenodobne rečne doline na jugu pogosto vsebujejo puhlico. Krakovsko-čenstohovsko višavje, Pienine in zahodne Tatre so sestavljene iz apnenca, medtem ko Visoke Tatre, Beskidi in Krkonoši sestavljajo predvsem granit in bazalt. Poljska Jura je eno najstarejših gorskih verig na svetu.
Poljska ima 70 gora z višino od 2000 metrov, vse v Tatrah. Poljske Tatre, ki jih sestavljajo Visoke Tatre in Zahodne Tatre, so najvišja gorska skupina Poljske in celotnega Karpatskega območja. V Visokih Tatrah leži najvišja točka Poljske, severozahodni vrh Rysy, visok 2500 metrov. Ob vznožju ležita gorski jezeri Czarny Staw pod Rysami (Črno jezero pod goro Rysy) in Morskie Oko (Morsko oko).
Druga najvišja gorska skupina na Poljskem so Beskidi, katerih najvišji vrh je Babia Góra s 1725 metri v narodnem parku Babia Góra. Naslednja najvišja gorska skupina so Krkonoši v Sudetih, katerih najvišja točka je Sněžka s 1603 metri; in Śnieżnik, katerega najvišja točka je Śnieżnik s 1425 metri.
Turisti pogosto obiskujejo tudi Bieščadsko gorovje na skrajnem jugovzhodu Poljske, katerega najvišja točka na Poljskem je Tarnica z nadmorsko višino 1346 metrov, Gorovje v narodnem parku Gorce z najvišjo točko Turbacz z nadmorsko višino 1310 metrov in narodni park Pieniny v Pieninah z najvišjo točko Trzy Korony z nadmorsko višino 982 metrov (najvišja gora tega gorovja, Wysokie Skałki (Wysoka), z nadmorsko višino 1050 metrov, je zunaj narodnega parka). Najnižja točka na Poljskem – 2 metra pod morsko gladino – je pri Raczki Elbląskie, blizu Elbląga v delti Visle.
Edina puščava na Poljskem se razteza čez regijo Zagłębie Dąbrowskie (premogovska polja Dąbrowa). Imenuje se Bledovska puščava in je v Šlezijskem vojvodstvu na jugu Poljske. Njena skupna površina je 32 kvadratnih kilometrov. Je ena od le petih naravnih puščav v Evropi. Je pa tudi najtoplejša puščava, ki se pojavlja na tej zemljepisni širini. Bledovska puščava je nastala pred tisočletji zaradi taljenja ledenika. Specifična geološka zgradba je bila zelo pomembna, saj je povprečna debelina peščene plasti 40 metrov, največja pa 70 metrov, kar je omogočilo hitro in globoko odvajanje vode.
Aktivnost Baltskega morja v Slovinskem narodnem parku je ustvarila peščene sipine, ki so sčasoma ločile zaliv od morja. Ko valovi in veter nosijo pesek v notranjost, se sipine počasi premikajo s hitrostjo od 3 do 10 metrov na leto. Nekatere sipine so precej visoke – do 30 metrov. Najvišji vrh parka – Rowokol (115 metrov nadmorske višine) – je tudi odlična opazovalna točka.
Raba zemljišč
Leta 2021 so gozdovi pokrivali približno 29,6 % ozemlja Poljske, s čimer je bila ta država sedma najbolj gozdnata v EU, in se gozdna pokritost iz leta v leto povečuje. Poljska vlada izvaja načrt za povečanje gozdne pokritosti na 33 % do leta 2050. Bogastvo poljskih gozdov (po statističnih podatkih SoEF 2011) je več kot dvakrat večje od evropskega povprečja (na vrhu so nemški in francoski gozdovi), saj vsebuje 2304 milijarde kubičnih metrov dreves. Največji gozdni kompleks na Poljskem je Spodnješlezijska divjina.
Več kot 1 % poljskega ozemlja, 3145 kvadratnih kilometrov, je zaščitenih v 23 poljskih narodnih parkih. Poleg tega so številna mokrišča ob jezerih in rekah v osrednji Poljski zakonsko zaščitena, prav tako obalna območja na severu. Več kot 120 območij je označenih kot krajinski parki, skupaj s številnimi naravnimi rezervati in drugimi zavarovanimi območji (npr. Natura 2000).
Današnja Poljska je država z ugodnimi kmetijskimi obeti in več kot dvema milijonoma zasebnih kmetij. Je vodilna proizvajalka krompirja in rži v Evropi, največja proizvajalka tritikale na svetu,Gnel Gabrielyan, Domestic and Export Price Formation of U.S. Hops School of Economic Sciences at Washington State University. PDF file, direct download 220 KB. Retrieved 4 May 2014. in ena najpomembnejših proizvajalk ječmena, ovsa, sladkorne pese, lana in različnega sadja. Je tudi četrta največja dobaviteljica svinjine v Evropski uniji, takoj za Nemčijo, Španijo in Francijo.
Biotska raznovrstnost
Fitogeografsko Poljska spada v srednjeevropsko provinco Cirkumborealne regije znotraj Borealnega kraljestva. Po podatkih Svetovnega sklada za naravo ozemlje Poljske spada v tri palearktične ekoregije celinskih gozdov, ki segajo čez srednje- in severnoevropske zmerne širokolistne in mešane gozdne ekoregije ter karpatski gorski iglasti gozd.
Na Poljskem še vedno živijo številne živali, ki so v drugih delih Evrope izumrle, na primer zober v starodavni Beloveški pušči in v Podlaskem vojvodstvu. Druge takšne vrste so rjavi medved v Beloveži, Tatrah in Beskidih, sivi volk in ris v različnih gozdovih, los na severu Poljske ter bober v Mazuriji, Pomeraniji in Podlaskem vojvodstvu.
V gozdovih srečamo tudi divjad, kot so jeleni, srnjad in divje svinje. Na vzhodu Poljske je veliko starodavnih gozdov, kot je Beloveška pušča, ki jih ljudje nikoli niso izkrčili. Velika gozdnata območja so tudi v gorah, Mazuriji, Pomeraniji, Lubuški deželi in Spodnji Šleziji.
Poljska je najpomembnejše gnezdišče za različne evropske ptice selivke. Od vseh ptic selivk, ki poleti pridejo v Evropo, četrtina svetovne populacije belih štorkelj (40.000 gnezdečih parov) živi na Poljskem, zlasti v jezerskih okrožjih in mokriščih ob Biebrzi, Narewu in Warti, ki so del naravnih rezervatov ali narodnih parkov.
Hidrologija Najdaljše reke so Visla (), dolga 1047 kilometrov; Odra (), ki je del zahodne meje Poljske, dolga 854 kilometrov; njen pritok Varta, dolga 808 kilometrov; in Zahodni Bug, pritok Visle, dolg 772 kilometrov. Visla in Odra se izlivata v Baltsko morje, prav tako številne manjše reke v Pomorjanskem.
Łyna in Angrapa tečeta preko Pregolja v Baltsko morje, Czarna Hańcza pa se izliva v Baltsko morje skozi Nemen. Medtem ko velika večina poljskih rek izteka v Baltsko morje, so poljski Beskidi izvir nekaterih zgornjih pritokov Orave, ki teče preko Vah in Donave v Črno morje. Vzhodni Beskidi so tudi izvir nekaterih potokov, ki se iztekajo preko Dnestra v Črno morje.