Občanska znanost (, CS), tudi skupnostna znanost, množična znanost, državljanska znanost, participativna znanost, ljudska znanost, laična znanost, ljubiteljska (amaterska) znanost, prostovoljska znanost, nepoklicna znanost, javna znanost je znanstveno raziskovanje, ki se izvaja s sodelovanjem javnosti (ki se včasih imenuje ljubiteljski/nepoklicni znanstveniki). Opredelitve občanske znanosti se med seboj razlikujejo tudi glede na način vključevanja javnosti v raziskovanje. Javnost je lahko predmet raziskav (npr. kadar prek piškotkov dovoli zbiranje podatkov o svojih uporabniških navadah) aktivno zbira podatke za inštitute, univerzo, podjetja sama organizira raziskave, bodisi v okviru društva ali brez inštitucionalnega okvira.

Občanska znanost se rabi na mnogih področjih, največ na področjih biologije in ohranjanja narave, zajema pa tudi posameznike, ki se predajajo raziskavam rodu (genologija), zgodovine svojega kraja, alternativni zgodovini, duhovnosti ipd.

Nameni in vloge občanske znanosti v raziskovalnih projektih se med seboj razlikujejo. Občanska znanost se lahko rabi kot metoda, pri kateri javni prostovoljci pomagajo pri zbiranju in razvrščanju podatkov, s čimer se izboljšuje zmogljivost znanstvene skupnosti. Občanska znanost lahko tudi bolj neposredno vključuje javnost, npr. pri raziskovanju okoljske in zdravstvene nevarnosti. Sodelovanje v projektih občanske znanosti tudi izobražuje javnost o znanstvenem procesu. V ta namen nekatere šole vključujejo učence v projekte občanske znanosti v okviru učnih načrtov. alt=To je slika odprtega prenosnega računalnika na mizi. Učenec, ki rabi prenosni računalnik, ni prikazan, vendar lahko vidite eno roko na tipkovnici in eno roko na podlogi za miško, kot da je sredi rabe računalnika. Na spletni strani prenosnega računalnika je v mavričnih barvah v zgornjem levem kotu zaslona napis EyeWire, na vrhu spletne strani pa je vrstica z možnostmi menija. Spletna stran ima črno ozadje z veliko sliko nečesa, kar se zdi struktura nevrona (ki je videti kot veje vijoličastih vijugastih črt, ki izhajajo iz majhne kroglaste komponente). Na desni strani zaslona je mesto, kjer vnesete podatke za prijavo, levo zgoraj pa piše: "Kaj je EyeWire? Igrajte igro za kartiranje možganov."|sličica| Srednješolec prispeva k skupnostnemu znanstvenemu projektu EyeWire iz prenosnega računalnika v okviru tečaja nevroznanosti. Prvo rabo izraza občanska znanost () se lahko najde v januarski številki reviji MIT Technology Review iz januarja 1989, v kateri so predstavili tri skupnostne laboratorije, ki so proučevali okoljska vprašanja. V 21. stoletju se je povečalo število občanskih znanstvenih projektov, publikacij in možnosti financiranja. Občanska znanost se je sčasoma vse bolj uveljavljala, k čemur je pripomogel tehnični napredek. Digitalne občanske znanstvene platforme, kot je Zooniverse, shranjujejo velike količine podatkov za številne projekte in so kraj, kjer se lahko prostovoljci naučijo, kako prispevati k projektom. Pri nekaterih projektih se udeležencem naroči, naj zberejo in vnesejo podatke, na primer vrste organizmov, ki so jih opazovali, v velike digitalne globalne zbirke podatkov. Pri drugih projektih udeleženci pomagajo razvrščati podatke na digitalnih platformah. Podatki občanske znanosti se rabijo tudi za razvoj algoritmov strojnega učenja. Primer je raba slik, razvrščenih po prostovoljcih, za urjenje algoritmov strojnega učenja za prepoznavanje vrst. Čeprav so globalna udeležba in globalne zbirke podatkov na spletnih platformah, nimajo vse lokacije vedno enake količine podatkov sodelujočih. Znanstvena skupnost priznava pomisleke glede morebitnih težav s kakovostjo podatkov, kot so merilne napake in pristranskosti, v projektih občanske znanosti, zato so na voljo statistične rešitve in najboljše prakse, ki lahko pomagajo.

Ker nagovarjajo k udeležbi slehernika, so Wikipedija, sestrski projekti Wikimedijine fundacije in projekt OpenStreetMap, ki gradijo globalno odprto infrastrukturo vsakršnega preverljivega znanja, tudi zgledne oblike občanske znanosti.

Primeri občanske znanosti v Sloveniji

Slovensko leposlovje na Wikiviru; začetna stran projekta Slovenski partizanski spomeniki; Partizanstvo na zemljevidu

Viri

Mreža občanske znanosti v Sloveniji. Miran Hladnik: Občansko raziskovanje na pohodu. Wikiverza. Zdravko Mlinar idr. (ur.): Izzivi občanskega raziskovanja, 1–2 (2022).

Sklici

Viri

Zunanje povezave

Citizen science in Europe. »Občansko raziskovanje«. Sledi časa (18. junij 2023). RTV Slovenija.

Kategorija:Strani, ki uporabljajo Div col s parametrom small Kategorija:Znanost v družbi Kategorija:Sodelovanje Kategorija:Odprta vsebina Kategorija:Znanstvena metoda