Slédi so krmne ribe, večinoma pripadajo družini Clupeidae.
Sledi se pogosto premikajo v velikih jatah okoli ribiških bregov in blizu obale, najdemo jih zlasti v plitvih, zmernih vodah severnega Tihega oceana in severnega Atlantskega oceana, vključno z Baltskim morjem, pa tudi ob zahodni obali Južne Amerike. Priznane so tri vrste Clupea (tip rodu družine sledi Clupeidae), ki predstavljajo približno 90 % vseh sledov, ujetih v ribolovu. Najpogostejša med temi vrstami je atlantski sled, ki zajema več kot polovico vsega ulova sledov. Ribe, imenovane sled, najdemo tudi v Arabskem morju, Indijskem oceanu in Bengalskem zalivu ter Vanskem jezeru.
Sledi so imeli pomembno vlogo v zgodovini morskega ribištva v EvropiCushing, David H (1975) Marine ecology and fisheries Cambridge University Press. . in v začetku 20. stoletja je bilo njihovo preučevanje temeljnega pomena za razvoj ribiške znanosti.Went, AEJ (1972) "The History of the International Council for the Exploration of the Sea". Proceedings of the Royal Society of Edinburgh. Section B. Biology, 73: 351–360.Pauly, Daniel (2004) Darwin's Fishes: An Encyclopedia of Ichthyology, Ecology, and Evolution Page 109, Cambridge University Press. . Te mastne ribe imajo tudi dolgo zgodovino kot pomembna ribja hrana in so pogosto soljene, dimljene ali vložene.
Sledi so znani tudi kot "srebrni ljubljenčki".
Vrste Številne različne vrste, ki večinoma pripadajo družini Clupeidae, se običajno imenujejo slaniki. Izvor izraza "sled" je nekoliko nejasen, čeprav morda izhaja iz stare visoke nemščine heri, kar pomeni "gostitelj, množica", glede na velike jate, ki jih tvorijo.Herring Online Etymology Dictionary, Retrieved 10 April 2012.
Tipični rod družine sledov Clupeidae je Clupea. Clupea vsebuje samo dve vrsti: atlantskega sleda (tipska vrsta), ki ga najdemo v severnem Atlantiku, in pacifiškega sleda, ki ga najdemo predvsem v severnem Pacifiku. Sledi iz rodu Clupea Pogosto ime Znanstveno ime Največjadolžina Običajna dolžina Največjateža Največjastarost Trofičnaraven FishBase FAO JE status IUCN Atlantski sled Clupea harengus Linnaeus, 1758 45,0 cm 30.0 cm 1.05 kg 22 let 3.23 Clupea harengus (Linnaeus, 1758) FAO, Species Fact Sheet. Retrieved April 2012. alt=LC IUCN 3 1.svg|[en→sl]LC IUCN 3 1.svg Najmanjša skrb Pacifiški sled Clupea pallasii Valenciennes, 1847 46,0 cm 25.0 cm 19 let 3.15 Clupea pallasii (Valenciennes, 1847) FAO, Species Fact Sheet. Retrieved April 2012. Ni ocenjeno Poleg tega se številne sorodne vrste, vse v Clupeidae, običajno imenujejo slaniki. Spodnja tabela vključuje tiste člane družine Clupeidae, ki jih FishBase imenuje slaniki, ki jih je ocenila Mednarodna zveza za ohranjanje narave.
Značilnosti Vrste Clupea spadajo v večjo družino Clupeidae (sledi, slaniki, sardele, menhadens ), ki obsega približno 200 vrst, ki imajo podobne značilnosti. Te srebrnkaste ribe imajo eno samo hrbtno plavut, ki je mehka, brez bodic. Nimajo bočne linije in imajo štrlečo spodnjo čeljust. Njihova velikost se razlikuje med podvrstami: baltski sled (Clupea harengus membras ) je majhen, 14 do 18 cm; pravi atlantski sled (Clupea harengus harengus) lahko zraste do približno 46 cm in s težo do 700 g; pacifiški sledi pa zrastejo do približno 38 cm.
Življenjski krog sličica| Sled se drsti Vsak mesec v letu se drsti vsaj en stalež atlantskega sleda. Vsak se drsti ob drugem času in kraju (slaniki spomladi, poleti, jeseni in pozimi). Populacije Grenlandije se drstijo v vode, medtem ko se severnomorski (obrežni) sledi drstijo v globini do 200 m (660 čevljev) jeseni. Jajčeca odlagajo na morsko dno, na skale, kamenje, prod, pesek ali ležišča alg. Samice lahko odložijo od 20.000 do 40.000 jajčec, odvisno od starosti in velikosti, povprečno približno 30.000. Pri spolno zrelem sledu genitalni organi pred drstenjem zrastejo in dosežejo približno petino celotne teže.
Jajčeca potonejo na dno, kjer se v plasteh ali kepah prilepijo na gramoz, morske alge ali kamne s svojo sluzasto prevleko ali na druge predmete, na katere se slučajno usedejo.
Plenilci levo|sličica| desno|sličica| Med plenilci sleda so morske ptice, morski sesalci, kot so delfini, pliskavke, kiti, tjulni in morski levi, plenilske ribe, kot so morski psi, tune, lososi, črtasti brancini, trske in morski list. Ribiči tudi lovijo in jedo slede.
Ribištvo
Odrasle slede se lovi zaradi mesa in jajčec, pogosto pa se uporablja kot ribja vaba. Trgovina s sledi je pomemben sektor mnogih nacionalnih gospodarstev. V Evropi so ribo imenovali "morsko srebro", trgovina z njo pa je bila tako pomembna za mnoge države, da je veljala za komercialno najpomembnejši ribolov v zgodovini.Herring , from Census of Marine Life , 2010. sličica| Lov sledi z zaporno plavarico na jugovzhodu Aljaske
Kot hrana desno|sličica| Kiper ali razrezana dimljena sled Sledi so bili pomemben vir hrane že od leta 3000 pr. n. št. Ribe se uživa na različne načine in uporabljajo se številni regionalni recepti: uživajo se surove, fermentirane, vložene ali sušene z drugimi tehnikami, kot je prekajena kot kiper.
Sled ima zelo visoko vsebnost dolgoverižnih omega-3 maščobnih kislin EPA in DHA.Cardiovascular Benefits Of Omega-3 Fatty Acids Reviewed So vir vitamina D.
Zgodovina Sled je v zgodovini igral zelo pomembno družbeno in gospodarsko vlogo. V srednjem veku je sled spodbudil ustanovitev Great Yarmoutha, Amsterdama in Kopenhagna. Leta 1274, ko je bil na smrtni postelji v samostanu Fossanova (južno od Rima, Italija), je Tomaž Akvinski prosil za svežega sleda, ko so ga spodbudili, naj nekaj poje, da bi si povrnil moč.Process of Canonization of St. Thomas Aquinas, Testimony of Br. Peter of Montesangiovanni
Reference
Sklici
Viri
Odbor za baltsko ribiško sodelovanje (1995) Uporaba in trženje baltskega sleda Nordijski svet ministrov.ISBN 9789291207749 . Bigelow HB in Schroeder WC (1953) Ribe zaliva Maine, strani 88–100, Ribiški bilten 74 (53), NOAA. pdf različica Dodd JS (1752) Esej o naravni zgodovini sleda . Izvirnik iz newyorške javne knjižnice. Mitchell JM (1864) Sled: njegova naravna zgodovina in nacionalni pomen Edmonston in Douglas. Izvirnik z Univerze v Wisconsinu. Postan MM, Miller E in Habakuk HJ (1987) Cambridge Economic History of Europe: Trgovina in industrija v srednjem veku Cambridge University Press.ISBN 9780521087094 . Poulsen B (2008) Dutch Herring: An Environmental History, C. 1600–1860 Amsterdam University Press.ISBN 9789052603049 . Samuel AM (1918) Sled: njegov vpliv na zgodovino Britanije J. Murray. Izvirnik z Univerze v Michiganu. Stephenson F (2007) Ribiči sleda: podobe tradicije vzhodne Severne Karoline The History Press.ISBN 9781596292697 . Waters B (1809) Pisma na temo ribolova sleda: naslovljena na sekretarja častnega odbora za ribolov sleda v Edinburghu, ki mu je dodana peticija gospodu državne blagajne na isto temo . Izvirnik s Harvarda. Univerza.
Zunanje povezave
Sled "komunicira" z napenjanjem iz National Geographica (2003) Atlantski sled z raziskovalnega inštituta zaliva Maine Podatki o hranilni vrednosti sleda Iskanje odpadkov sleda – od ScienceNordic PNAS Sekvenciranje na populacijski lestvici razkriva genetsko diferenciacijo zaradi lokalne prilagoditve atlantskega sleda.
Kategorija:Morska hrana Kategorija:Sledi Kategorija:Vsi članki s slepimi zunanjimi povezavami