250px|thumb|Tisočletje Rusije thumb|250px|Spomenik Tisočletje Rusije (1862) s stolnico sv. Sofije v ozadju

Tisočletje Rusije () je bronast spomenik v Novgorodskem kremlju. Postavljen je bil leta 1862 v počastitev Rurikovega prihoda v Novgorod. Dogodek se tradicionalno šteje za začetek zgodovine ruske državnosti.

Zgodovina Natečaj za načrtovanje spomenika je bil razpisan leta 1859. Za zmagovalca sta bila razglašena arhitekt Viktor Hartmann in umetnik Mihail Mikešin. Mikešinov dizajn je zahteval veličastno, 15 metrov visoko vladarsko jabolko na podstavku v obliki zvona. Obkrožalo naj bi ga več nivojev skulptur ruskih monarhov, klerikov, generalov in umetnikov, dejavnih v različnih obdobjih ruske zgodovine.

Mikešin sam ni bil kipar, zato so 129 kipov za spomenik izdelali vodilni ruski kiparji tistega časa, vključno z njegovim prijateljem Ivanom Schroederjem in obetavnim mladim kiparjem Aleksandrom Opekušinom. Precej nepričakovano za tako uraden projekt so bili ruski carji in vojskovodje predstavljeni ob boku šestnajstih uglednih osebnosti ruske kulture: Mihaila Vasiljeviča Lomonosova, Aleksandra Sergejeviča Puškina, Mihail Jurjevič Lermontov, Nikolaja Vasiljeviča Gogolja, Karla Brullova, Mihaila Glinke in drugih. Kar zadeva ruske vladarje, na spomeniku ni bilo Ivana Groznega zaradi njegove vloge pri opričninskem plenjenju in pokolu Novgoroda leta 1570. Poleg moskovskih knezov so na spomeniku predstavljeni tudi srednjeveški litovski dinasti, kot sta Gediminas in Vitautas Veliki, ki sta vladala vzhodnim Slovanom v današnji Belorusiji in Ukrajini.

Spomenik je bil do takrat najdražji spomenik v Rusiji. Stal je 400.000 rubljev, zbranih večinoma z javnimi prispevki. Da bi zagotovili ustrezen podstavek za ogromno skulpturo, so v Novgorod pripeljali šestnajst blokov sortavalskega granita, od katerih je vsak tehtal več kot 35 ton. Sam bronast spomenik tehta 100 ton.

thumb|250px|Spominski kovanec, kovan v Sovjetski zvezi leta 1988

Ob slavnostnem odprtju spomenika so številni likovni kritiki menili, da je preobremenjen s figurami, zagovorniki pa so menili, da je kip usklajen s srednjeveškim okoljem Kremlja in da subtilno poudarja navpično usmeritev in veličino bližnje stolnice Svete Sofije iz 11. stoletja.

Med drugo svetovno vojno so Nemci spomenik razstavili in ga pripravili za prevoz v Nemčijo. Prevoz je preprečila Rdeča armada, ki je pravočasno osvobodila Novgorod. Spomenik je bil leta 1944 ponovno na ogled javnosti. V ZSSR je bil leta 1988 v spomin na spomenik izdan spominski kovanec za 5 rubljev. Tisočletnica Rusije je bila prvi državni in verski praznik, ki ga je sponzorirala država po prenehanju državne ateistične politike v zgodnjih 80. letih dvajsetega stoletja.Alexey D. Krindatch. Religion, Public Life and the State in Putin's Russia. Occasional Papers on Religion in Eastern Europe. 2006. XXVI (2): 28. Pridobljeno 2. julija 2021.

Zgornji nivo Slika Opis 75px Na vrhu kipa je angel, personifikacija pravoslavne cerkve, ki podpira križ in blagoslavlja klečečo žensko v ruski narodni noši, ki se naslanja na ščit z grbom in datumom "1862". Kipe je izdelal Ivan Schroeder. Križ je izdelal po risbi Viktorja Hartmanna. Skupina je nameščena na vrhu krogle, simbola monarhove moči, prekrite s križnim vzorcem. Okoli krogle je napis: "Tisočletnici ruske države, ki se je zgodila v uspešni vladavini cesarja Aleksandra II. leta 1862"

Srednji nivo Slika Ime Ime v ruščini Zgodovinsko leto Opis 75px Prihod varjagov v Rusijo Призвание варягов на Русь 862 Kip prvega bojevnika, princa Rurika, s čelado in ščitom z napisom "leto 6370" (bizantinski koledar). Rurik nosi na ramenih krzno. Za njim je poganski slovanski bog Veles- Kip je obrnjen proti jugovzhodu proti Kijevu. 75px Pokristjanjenje Kijevske Rusije Крещение Руси 988 V sredini je mogoče najti kijevskega velikega kneza Vladimirja Velikega, ki dviga pravoslavni križ. Ob njem je ženska z otrokom, pripravljenim za krst. Slovani se odrečejo poganskega boga Peruna. Slovani razlastijo Perun. Kompozicija je obrnjena proti jugovzhodu. 75px Začetek izgona Tatarov Начало изгнания татар 1380 Dimitrij Donski, zmagovalec v bitki pri Kulikovu, drži v desni roki ruski buzdovan. Ob njegovih nogah leži Mamaj, poraženi vojskovodja Zlate Horde. Dmitrij Donski drži v levi roki zaplenjeni bunčuk, tatarski simbol moči. Kompozicija gleda proti vzhodu. 75px Ustanovitev neodvisnega Ruskega carstva Основание самодержавного царства Русского 1491 Ivan Veliki v opravi bizantinskih cesarjev z Monomahovo kapo. V rokah drži žezlo in vladarsko jabolko. Pred njim kleči Tatar, ob njem pa ležita Litovec, ki predstavlja Veliko litovsko kneževino, in vitez z zlomljenim mečem, ki predstavlja Tevtonski viteški red. Kmpozicija je obrnjena proti severovzhodu. in Trvtonski 75px Ustoličenje dinastije Romanov Начало династии Романовых 1613 Mladi ruski car Mihael se po končanem obdobju težav povzpne na ruski prestol. Knez Dimitrij Požarski, ki predstavlja plemstvo, ga ščiti s svojim mečem, medtem ko mu Kuzma Minin, ki predstavlja ljudstvo, ponuja Monomahovo kapo in žezlo. V ozadju je figura sibirskega kozaka, ki simbolizira prihajajočo kolonizacijo Sibirije. 75px Ustanovitev Ruskega imperija Образование Российской империи 1721 Petra Velikega z lovorovim vencem in žezlom v desni roki podpira angel, ki mu kaže pot proti severozahodu, kjer bo ustanovil mesto Sankt Peterburg. Ob Petrovih nogah je poraženi Šved, ki poskuša zaščititi svojo raztrgano zastavo. Prizor simbolizira rusko zmago v veliki severni vojni. Kompozicija je obrnjena proti severozahodu.

Spodnji nivo Razsvetljenci: DRžavniki: Vojskovodje in heroji: Pisatelji in umetniki: 50px Sveti Ciril in Metod, misijonarja med Slovani 50px Jaroslav Modri, veliki kijevski knez 50px Svjatoslav I. Kijevski, veliki kijevski knez 50px Mihail Vasiljevič Lomonosov, polihistor 50px Olga Kijevska, velika kijevska kneginja 50px Vladimir Monomah, veliki kijevski knez 50px Mstislav Mstislavič, knez Novgoroda in Galicije 50px Denis Fonvizin, dramaturg 50px Vladimir Veliki, veliki kijevski knez 50px Gediminas, veliki litovski knez Danilo Galicijski, knez Galicije 50px Aleksander Kokorinov, arhitekt 50px Abraham Rostovski, škof Rostova 50px Algirdas, veliki litovski knez 50px Daumantas Pskovski, knez Pskova 50px Gavrila Deržavin, pesnik in državnik 50px Anton Kijevski, ustanovitelj Kijevsko-Pečerske lavre 50px Vtautas, veliki litovski knez 50px Aleksander Nevski, veliki knez Vladimiro-Suzdala 50px Fjodor Volkov, igralec 50px Teodozij Kijevski, menih 50px Ivan Veliki, veliki moskovski knez 50px Mihael Tverski, knez Tverske kneževine 50px Nikolaj Karamzin, dramaturg in zgodovinar 50px Kukša Kijevski, menih 50px Silvester, klerik in državnik 50px Dimitrij Donski, veliki moskovski knez 50px Ivan Andrejevič Krilov, pesnik basni 50px Nestor Letopisec, letopisec ruske zgodovine 50px Anastazija Romanovna, prva žena Ivana Groznega 50px Kęstutis, veliki litovski knez 50px Vasilij Žukovski, pesnik in prevajalec 50px Ciril Belozerski, ustanovitelj Cirilo-Belozerskega samostana 50px Aleksej Adašev, najboljši prijatelj in svetovalec Ivana Groznega 50px Daniil Holmski, general 50px Nikolaj Gnedič, pesnik in prevajalec 50px Štefan Permski, škof in misijonar 50px Hermogen, moskovski patriarh 50px Mihail Vorotinski, feldmaršal 50px Aleksander Gribojedov, pisatelj in diplomat 50px Aleksej, kijevski in moskovski metropolit 50px Mihael Romanov, prvi car iz dinastije Romanov 50px Danil Šečenja, vojskovodja 50px Mihail Jurjevič Lermontov, pesnik in pisatelj 50px Sergij Radoneški, duhovni vodja 50px Filaret, moskovski patriarh 50px posadnica Novgoroda 50px Aleksander Sergejevič Puškin, pesnik in pisatelj 50px Peter Mogila, kijevski metropolit 50px Afanasij Ordin-Naščokin, diplomat 50px Jermak Timofejevič, kozaški vojskovodja 50px Nikolaj Vasiljevič Gogolj, pisatelj 50px Zosima Solovki, ustanovitelj Soloveckega samostana 50px Artamon Matvejev, državnik in diplomat 50px Mihail Skopin-Šujski, vojskovodja 50px Mihail Glinka, skladatelj 50px Maksimus Grk, pisatelj in učenjak 50px Aleksej, car 50px Dimitrij Požarski, princ 50px Karl Brjulov, slikar 50px Sabatij, ustanovitelj Soloveckega samostana 50px Peter Veliki, car in prvi imperator 50px Kuzma Minin, organizator ljudske vojske 50px Dimitrij Stepanovič Bortnjanski, skladatelj 50px Ivan Moskovski, moskovski metropolit 50px Jakov Dolgorukov, svetovalec Petra Velikega 50px Abraham Palicin, menih in pisatelj 50px Makarij, moskovski metropolit 50px Ivan Beckoj, državnik in reformator 50px Bogdan Hmelnicki, hetman Zaporoških kozakov 50px Varsonofij, Tverski nadškof 50px Katarina Velika, carica 50px Ivan Susanin, ljudski junak 50px Gurij, Kazanski nadškof 50px Aleksander Bezborodko, državnik in diplomat 50px Boris Petrovič Šeremetev, feldmaršal in diplomat 50px Konstantin Vasil Ostrožski, knez in vojvoda Kijeva 50px Grigorij Potemkin, državnik in diplomat 50px Mihail Mihajlovič Golicin, feldmaršal 50px Nikon, moskovski patriarh 50px Viktor Kočubej, državnik in diplomat 50px Pjotr Saltikov, feldmaršal 50px Fjodor Rtiščev, filantrop 50px Aleksander I., car 50px Burkhard Krištof von Münnich, feldmaršal 50px Dimitrij Rostovski, klerik in skladatelj 50px Mihail Speranski, državnik 50px Aleksej Grigorjevič Orlov, general 50px Tihon Zadonski, nadškof Ladoge in Voroneža 50px Mihail Semjonovič Voroncov, feldmaršal 50px Pjotr Rumjancev, feldmaršal 50px Mitrofan, nadškof Voroneža 50px Nikolaj I., car 50px Aleksander Vasiljevič Suvorov, generalisimo 50px Georgij Konisski, nadškof Belorusije 50px Michael Barclay de Tolly, feldmaršal 50px Feofan Prokopovič, nadškof Novgoroda in državnik 50px Mihail Ilarionovič Kutuzov, feldmaršal 50px Platon Levšin, moskovski metropolit 50px Dmitrij Senjavin, admiral 50px Inocent, nadškof 50px Matvej Ivanovič Platov, general 50px Peter Ivanovič Bagration, general 50px Karl Diebitsch-Zabalkanski, feldmaršal 50px Ivan Fjodorovič Paskevič, feldmaršal50px Mihail Lazarev, admiral50px Vladimir Aleksejevič Kornilov, viceadmiral 50px Pavel Nahimov, admiral

Galerija

Sklici

Viri

Kategorija:Spomeniki Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Rusiji