Reka Narmada, imenovana tudi Reva in prej znana tudi kot Narbada ali anglizirana kot Nerbudda, je peta najdaljša reka in na splošno najdaljša reka, ki teče proti zahodu v Indiji. Je tudi največja tekoča reka v državi Madža Pradeš. Ta reka teče skozi države Madža Pradeš in Gudžarat v Indiji. Znana je tudi kot Life Line of Madhya Pradesh and Gujarat (Življenjska žila Madja Pradeš in Gudžarat) zaradi velikega prispevka k obema državama v mnogih pogledih. Reka Narmada izvira iz planote Amarkantak v okrožju Anupur, Madja Pradeš. Tvori tradicionalno mejo med severno in južno Indijo in teče proti zahodu v dolžini 1312 km, preden se izlije skozi Kambajski zaliv v Arabsko morje, 30 km zahodno od mesta Bharuč v Gudžaratu.
Je ena od le dveh velikih rek na polotoku Indije, ki teče od vzhoda proti zahodu (najdaljša reka, ki teče proti zahodu), skupaj z reko Tapti. Je ena od rek v Indiji, ki teče v prelomni dolini, obrobljeni z verigama Satpura in Vindhya. Kot reka v prelomni dolini Narmada ne tvori delte; te reke tvorijo estuarije. Druge reke, ki tečejo skozi prelomno dolino, vključujejo reko Damodar na planoti Čota Nagpur in Tapti. Reki Tapti in reki Mahi prav tako tečeta skozi prelomne doline, vendar med različnimi verigami. Teče skozi države Madja Pradeš (1077 km) in Maharaštra (74 km), (39 km) (pravzaprav ob meji med Madja Pradeš in Maharaštra (39 km) in nato meja med Maharaštro in Gudžaratom (74 km) in v Gudžaratu (161 km).
Periplus Maris Erythraei (okoli 80 n. št.) je reko imenoval Namnadius (Ναμνάδιος), Ptolemaj jo je imenoval Namadus (Νάμαδος) in Namades (Ναμάδης), Britanski Raj pa jo je imenoval Nerbudda ali Narbada.11th edition of Encyclopædia Britannica. Narmada je sanskrtska beseda, ki pomeni 'Dajalec užitka'.
Potek Izvir Narmade je majhen rezervoar, znan kot Narmada Kund. Je v Amarkantaku na planoti Amarkantak v okrožju Anupur v območju Šahdol v vzhodni Madja Pradeš.Chadhar, Mohanlal (2017), Amarakantak kshetra ka puravaibhava, SSDN, Publisher and Distributor, New Delhi, Reka se spušča iz Sonmude, nato pade čez pečino kot slap Kapildhara in se vije v hribih ter teče skozi vijugasto strugo, ki prečka skale in otoke do porušene palače Ramnagar. Med Ramnagarjem in Mandlo (25 km), naprej proti jugovzhodu, je smer razmeroma ravna z globoko vodo brez kamnitih ovir. Banger se pridruži z leve. Reka nato teče severozahodno v ozki zanki proti Džabalpurju. Blizu tega mesta, po padcu nekaj (9 m), imenovanem Dhuandhara ('padec megle'), teče (3 km), v globokem ozkem kanalu skozi magnezijev apnenec in bazaltne kamnine, imenovane marmorne skale; od širine približno 90 m, zgoraj, je stisnjena v tem kanalu samo (18 m). Onkraj te točke do izliva v Arabsko morje vstopi Narmada v tri ozke doline med ovinki Vindhya na severu in pogorjem Satpura na jugu. Južni podaljšek doline je večinoma širši. Ti trije dolinski odseki so ločeni s tesno približujočo se črto škarp in hribov Satpura.
Reka, ki izvira iz Marmornih skal, vstopi v svojo prvo rodovitno kotlino, ki se razprostira na približno 320 km, s povprečno širino 35 km, na jugu. Na severu je dolina omejena na ravnico Barna–Bareli, ki se konča pri hribih Barkhara nasproti Narmadapurama. Vendar pa se hribi spet umikajo v ravninah Kannod. Bregovi so visoki približno 12 m. V prvi dolini Narmade se ji pridružijo številni njeni pomembni pritoki z juga in prinašajo vode s severnih pobočij hribovja Satpura. Med njimi so: Šer, Šakar, Dudhi, Tava (največji pritok) in Gandžal. Hiran, Barna, Čoral, Karam in Lohar so pomembni pritoki, ki se združujejo s severa.
Pod Handio in Nemavarom je slap Hiran ('jelenov skok'), reki se približujejo hribi z obeh strani. V tem delu je značaj reke raznolik. Omkarešvar, posvečen Šivi, je pomemben kraj čaščenja v Madja Pradeš. Spust je sprva hiter in reka s pospešenim korakom dere čez pregrado skal. Sikta in Kaveri se ji pridružita pod ravnino Khandva. Na dveh točkah, pri Mandharju, približno 40 km pod Nemavarjem in Dadrai, 40 km nižje blizu Punase, reka pade čez višino približno 12 m.
Nekaj kilometrov nižje v Barvahi Narmada vstopi v nižino Mandlešvar, drugo kotlino, dolgo okoli 180 km in široko 65 km na jugu. Severni pas porečja je dolg le 25 km. Drugi del doline je prekinjen samo s slapom Sahešvar Dhara. Zgodnji potek v dolžini približno 125 km do slapov Markari se srečuje z nizom kataraktov in brzic od dvignjene planote Malva do nižje ravnine Gudžarat. Proti zahodu te kotline se hribi zelo približajo, a se kmalu zmanjšajo.
Pod Makraijem reka teče med okrožjem Vadodara in okrožjem Narmada in nato vijuga skozi bogato ravnino okrožja Bharuč v zvezni državi Gudžarat. Brežine so visoke med plastmi starih naplavin, strjenega mulja, grušča nodularnega apnenca in peska. Širina reke se razteza od približno 1,5 km pri Makraiju do 3 km pri Bharuču in do estuarija 21 km v Kambajskem zalivu. Stara struga reke, 1 do 2 km južno od sedanje, je zelo čista pod Bharučom. Karanjan in Orsing sta najpomembnejša pritoka v izvirnem toku. Prva se združita pri Rundhu, druga pa pri Vjasu v okrožju Vadodara v Gudžaratu, drug nasproti drugega in tvorita Triveni (sotočje treh rek) na Narmadi. Amaravati in Bhukhi sta druga pomembna pritoka. Nasproti ustja Bhukhija je velik nanos, imenovan Alia Bet ali Kadaria Bet.
Dvig plimovanja je čutiti do 32 km nad Bharučom, kjer se nenavadna plima dvigne na približno meter, spomladanska plima pa 3,5 m. Reka je plovna za plovila z nosilnostjo 95 ton do Bharuča in za plovila do 35 ton do Šamlapithe ali Ghangdie. Majhna plovila (10 ton) plujejo do Tilakavade v Gudžaratu. Ob ustju in pri Bharuču so peščene podlage in plitvine. Na bližnjem otoku Kabirvad v reki Narmada raste ogromno drevo Banjanovec (figovec, ki razvije pomožna debla iz naključnih opornih korenin), ki pokriva 10.000 kvadratnih metrov (2,5 hektarja).
Porečje reke Narmada Porečje reke Narmada, obkroženo s pogorji Vindhya in Satpura, se razprostira na površini 98.796 km² in leži na severnem koncu Dekanske planote. Območje pokriva velike predele v zveznih državah Madja Pradeš (82 %), Gudžarat (12 %) in sorazmerno manjša območja v Maharaštri (4 %) in Čhatisgarhu (2 %). 60 % porečja sestavljajo obdelovalna zemljišča, 35 % pokrivajo gozdovi, 5 % pa sestavljajo druge vrste zemljišč, kot so travniki ali puščave. V celotnem toku reke 1312 km je 41 pritokov, od katerih jih je 22 iz pogorja Satpura, ostali na desnem bregu pa iz pogorja Vindhya. Dhupgarh (1350 m), blizu Pačmarhija, je najvišja točka porečja Narmada.
Porečje ima pet natančno opredeljenih fiziografskih regij. To so: (1) Zgornja hribovita območja, ki pokrivajo dele Anupurja, Mandle, Dindorija, Balaghata in Seonija, (2) Zgornja planota, ki pokriva dele okrožij Džabalpur, Narsinghpur, Čhindvara, Narmadapuram, Betul, Harda, Raisen in Sehore, ( 3) Srednje nižine, ki pokrivajo dele Khandva, Khargone, Devas, Indore in Dhar, (4) Nižja hribovita območja, ki pokrivajo dele Barvani, Aliradžpur, Nandurbar, Čhota Udepur in Narmada in (5) nižje ravnine, ki pokrivajo predvsem okrožja Narmada, Bharuč in deli okrožja Vadodara. Hriboviti predeli so dobro gozdnati. Zgornje, srednje in spodnje ravnine so široka in rodovitna območja, primerna za kmetijstvo. Porečje Narmada sestavljajo predvsem črne prsti. Obalne ravnice v Gudžaratu so sestavljene iz aluvialnih glin s plastjo črne prsti na površini., nwda.gov.in,
Dolina doživlja ekstremne hidrometeorološke in podnebne razmere, pri čemer ima zgornji del porečja letno količino padavin v razponu od 1000 mm do 1850 mm in polovico ali celo manj kot polovico padavin v spodnjih regijah (650 mm – 750 mm); raznolikost vegetacije od bujne zelene v zgornjem delu do suhe listopadne gozdne vegetacije iz tikovega gozda v spodnjem delu dokazuje to značilnost.
Geologija Pred približno 160 milijoni let se je superkontinent Pangea razdelil na dve veliki gmoti. Severni del je bila Lavrazija, južna celinska gmota pa Gondvana. Med obema celinama je obstajalo velik ocean Tetida. Trenutno sta Himalaja in Tibetanska planota zavzeli položaj starodavnega oceana Tetida. V Gondvano je vdrlo nekaj velikih morskih transgresij. Globok zaliv ali morje je obstajalo vzdolž Sindh-Balučistana in Kutča. Nekoč je morska grapa skozi ozek zaliv vzdolž sedanje doline Narmada prodrla v samo središče Indijskega polotoka. V tem času je bila Indija razdeljena na dve polovici z ozkimi pasovi morskih transgresij in ni bilo kopenske komunikacije med polotokom in severno Indijo. Vzdolž doline Narmada je bilo odloženih več zaplat sedimentov, ki vsebujejo starodavne ostanke živali. Ti fosili so podobni tistim, najdenim vzdolž reke Tapi. Takšna podobnost verjetno nakazuje, da sta Narmada in Tapi predstavljali sotočje celo pred približno 3 milijoni let in da so o ločeni usodi teh dveh rek odločili nedavni premiki Zemlje. Slapovi Bhedaghat v Narmadi blizu Džabalpurja so verjetno nastali med enim takšnim gibanjem. Dolina Narmada je tektonski jarek, plastni blok zemeljske skorje, ki se je spustil glede na bloke na obeh straneh zaradi starodavnega širjenja zemeljske skorje. Dva običajna preloma, znana kot severni prelom Narmada in južni prelom Narmada, vzporedna s tokom reke in označujeta mejo med blokom Narmada ter blokoma Vindhya in Satpura ali horst, ki sta se dvignila glede na tektonski jarek Narmada. Razvodje Narmade vključuje severna pobočja Satpura in strmo južno pobočje Vindhya, ne pa tudi planote Vindhyan, iz katere se potoki izlivajo v Ganges in Jamuno.
Pomen v hinduizmu
Tako kot Ganges je reka Narmada v hinduizmu boginja in reka. Matsja Purana navaja, da so vsi bregovi vzdolž Narmade sveti. Ptolemaj je reko Narmado imenoval Nammadus, avtor Periplusa pa Nammadios.
Obstaja veliko zgodb o nastanku reke Narmada. Po Reva Khandu je bila Narmada ustvarjena iz Šivinega znoja, medtem ko je opravljal pokoro na gori Rikša. Zaradi tega je reka Narmada znana kot Šivina hči. V drugi legendi sta dve solzi padli iz oči Brahme, stvarnika vesolja, ki sta dali dve reki – Narmado in Sin.
Narmada velja tudi za sveto zaradi kamenčkov, znanih kot banalinga, ki jih najdemo na rečni strugi. Prodniki so sestavljeni iz belega kremena in imajo obliko linge. Verjamejo, da so poosebljena oblika Šive in obstaja priljubljen pregovor »Narmada Ke Kanker utte Sankar«, kar pomeni, da je »Šiva v kamenčkih Narmade«.
Adi Šankara se je srečal s svojim gurujem Govinda Bhagavatpado v Omkarešvarju, mestu na bregovih Narmade.
Narmada naj bi bila zaročena tudi s Sonbhadro, drugo reko, ki teče v višavju Chota Nagpur. Po Puranah se Narmada imenuje tudi Reva, zaradi njenega skokovitega gibanja (iz korena 'rev') skozi njeno skalnato strugo.
Reka Narmada je čaščena tudi kot boginja mati Muktidajani ali mati osvobajajoča.
Pomembnost reke Narmada kot svete je preizkušena z dejstvom, da romarji izvajajo sveto romanje parikrame (kroženje svetih entitet v smeri urinega kazalca) ali obhod reke. Narmada Parikrama, kot se imenuje, velja za vredno dejanje, ki ga lahko stori romar. Številni sadhuji in romarji hodijo peš od Arabskega morja pri Bharuču v Gudžaratu, vzdolž reke, do izvira v gorovju Maikal (hribi Amarkantak) v Madja Pradeš in nazaj po nasprotnem bregu reke. Gre za 2600 kilometrov hoje. Duhovno potovanje običajno traja 3 leta, 3 mesece in 13 dni, romarjem pa je zapovedano, da v nobenem trenutku ne prečkajo reke. Pomembna zanimiva mesta v dolini so Džabalpur, Barvaha, Narmadapuram, Harda, Narmada Nagar, Omkarešvar, Devas (Nemavar, Kity, Pipri), Mandla in Mahešvar v Madja Pradeš ter Radžpipla in Bharuč v Gudžaratu. Nekateri kraji zgodovinskega pomena so Džoga Ka Quilla, Čhatri Badži Rao Pešva in Bhimbetka, med slapovi pa Dugdhdhara, Dhardi, Bheraghat, Dhuandhara, Kapiladhara in Sahastradhara.
Ekologija