Šanhai Judi Čuantu () je kitajski zemljevid sveta, objavljen v dinastiji Ming leta 1607 v enciklopediji (leišu) Sancai Tuhui.
Ozadje Na nastanek Šanhai Judi Čuantu so močno vplivali jezuitski misijonarji na Kitajskem, začenši z Matteom Riccijem.Ptak, str. 1. Matteo Ricci je na zahtevo cesarja Vanlija leta 1602 sam izdelal zemljevid sveta z naslovom Kunju Vanguo Čantu in posedoval dva zemljevida Šanhai Judi Čuantu. Prvega je vgraviral Vu Džonming (吳中明) leta 1600, drugega pa Guo Dzidžang (郭子章) leta 1604.Ptak, str. 3.
Vsebina Azija Azijska celina je označena fonetično kot 亞細亞 (pinjin Yàxìyà, srednjekitajsko aseja). Na tem delu zemljevida, razdeljenem po regijah, je mogoče najti največ informacij.
Vzhodna Azije thumb|Detajl Vzhodne Azije V tem delu sveta je imenovanih veliko pokrajin in otokov:
Veliko cesarstvo Ming (, Dà Míngguó) Japonska (, Rìběn) Gorjeo, (Koreja, , Gāolì) Džurčenska Mandžurija (, Rǚzhí) "Pet mest" blizu Sungarija (, Wǔ Chéng) Liaodong (, Liáodōng) vojna krajina Daning (, Dà Níng) Tartari, severno od Liaodonga (, Dádá) "Pasja dežela", dežela ljudstva s pasjimi glavami v vzhodni Sibiriji (, Gǒugúo) "Otok koralnega drevesa" (, Shānhúshù Dǎo) otočje Riukiu (, Liúqiú) Sibirija (, Běijíjiè, "Arktična regija")
Morji ob Vzhodni Aziji se imenujeta Južno kitajsko morje () in "Manjši vzhodni ocean" (, Xiǎo Dōng Yáng).Ptak, str. 10-12. Morje na severu je "Ledeno morje" (, Bīng Hǎi).
Zahodna Azija Puščava Gobi (, "Peščena širjava"; beseda je postala kitajska beseda za "puščavo") Kham/Tibetanci (, Xī Fān, "Zahodni barbari") Muslimani (, Huíhuí) Zahodne regije (, Xīyù) Jezero Činghaj (, Xīngsù Hǎi, "Zvezdno morje" ali , Běi Gāo Hǎi, "Severno visoko morje") Gorovje Kunlun (, Kūnlún)
Južna Azija thumb|Detajl Južne Azije Anam v Vjetnamu (, "Pomirjeni jug") Čampa (, Zhànchéng) Hainan (, Hǎinán) Srivijaja (, pinjin Sānfóqí, srednje kitajsko Sambiutjay) Indija (, Yīngdìyà) Zahodna Indija (, Xī Tiānzhú)
Prikazani sta dve morji: Bengalski zaliv (, Pánggélà Hǎi) in "Mali zahodni ocean" (, Xiǎo Xī Yáng).
Java je prikazana v dveh delih: Velika Java (, Dà Zhǎowā) in Mala Java (, Xiǎo Zhǎowā). Daleč na "jugozahodu" () in "jugu" () so morja v bližini Antarktike.
Evropa thumb|Upodobitev Evrope v Šanhai Judi Čuantu Evropa je označena fonetično kot (pinjin Ōuluóbā, srednje itajsko Oulapa).
Francija (, Fólǎngchá) "Več kot trideset držav" (, sānshí yú gúo) Grenlandija (, Wòlándìyà iz latinskega 'Groenlandia')
Evropa je obdana z "Velikim zahodnim oceanom" (, Dà Xī Yáng (Atlantski ocean), Sredozemskim morjem (, Dìzhōng Hǎi) in Črnim morjem (, Tài Hǎi, "Veliko morje").Ptak, 10-12
Severna Amerika Severna Amerika je označena kot (pinjin Běi Yàmèilìjiā,srednje kitajsko Pok Amoklika). Edina lokacija je zapisana fonetično in ni znana: "Angvajma" (, Yàwàimā)
Drugi dve neznani lokaciji sta na otoku severovzhodno od Amerike, morda naselji na jugozahodni obali Grenlandije: Another two unknown locations are on an island to America's northeast, possibly the inhabited
"Mrzla reka" (, Hán Hé) "Dišeči vrh" (, Xiāngfēng)
Kalifornijski zaliv je označen kot "Vzhodno Rdeče morje" (, Dōng Hóng Hǎi). Proti severu se nadaljuje kot "Ledeno morje".
Južna Amerika Južna Amerika je označena kot (pinjin Nán Yàmèilìjiā, srednje kitajsko Nom Amoklika).
"Dežela kanibalov" (, Shírén Guó) Rio de la Plata (, Yín Hé)
Južno Ameriko obdajajo Atlantski ocean (označen kot "Oceano" , Hézhéyànuò Cāng) na severovzhodu, "Perujsko morje" (, Bólù Hǎi) na zahodu in "Veliki vzhodni ocean" (, Dà Dōng Yáng).
Libija thumb|Del zemljevida, ki prikazuje Afriko Afriška celina je bila označena fonetično kot "Libija" (, Lìwèiyà).
Gorovje Atlas je opisano kot , Tiānxià cǐ shān zhìgāo, "Najvišja gora pod nebom")
Afrika je obdana z več morji. Od severa v smeri urnega kazalca: Sredozemsko morje, "Mali zahodni ocean" (, Xiǎo Xī Yáng) v Perzijskem zalivu in Arabskem morju, Rdeče morje, imenovano "Zahodno rdeče morje" (, Xī Hóng Hǎi), da bi se razlikovalo od Kalifornijskega zaliva, zahodni Indijski ocean, imenovan "Arabsko morje" (, pinjin Yàlàpí Hǎi, srednje kitajsko Alapbie Hoy), Gvinejski zaliv, imenovan "Libijsko morje" (, Lìwèiyà Hǎi), in Atlantski ocean, ponovno označen kot "Oceano" , Hézhéyànuò Cāng).
Magellanija Še vedno negotova Terra Australis – danes Avstralija, Antarktika, Nova Zelandija in drugi otoki – je fonetično označena kot 墨瓦臘泥加 (pinjin Mèiwǎlàníjiā, srednje kitajsko Mokngwalapneka). Slednje ime se črkuje kot "Magellanija". Ime je bilo takrat dano bodoči celini v čast Ferdinandu Magellanu, ki je prečkal Ognjeno zemljo in dokazal, da je južna celina (Ptolemajeva hipoteza) ločena od Južne Amerike.
Zemljevid ugotavlja, kako malo je znanega o tej celini: "Malo jih je doseglo te južne regije. Stvari še niso raziskane" ( ), vendar vključuje več krajevnih imen krajev kot v Afriki, Ameriki ali Evropi:
"Beli vrh" (, Bái Fēng) "Velika reka" (, Dà Jiāng) Tierra del Fuego (, Huǒdì "Mesto ognja") Antarktika (, Nánjíjiè, "Antarktična regija") Nova Gvineja (, Xīn Rùnì) "Mesto papig" ( se na splošno jemlje kot Avstralija, izvirno pa se je nanašalo na južno Afriko, morda Madagaskar.Inter alia, cf. Jacobs, Frank. "575: A Fernweh for Magellanica". Strange Maps. 25. julij 2012. Pridobljeno 13. oktobra 2012.)
Zapuščina thumb|Korejski zemljevid iz 1800. let, naslovljen "Zemljevid nebes in zemlje" ().
Iz Šanhai Judi Čuantuja je nastalo veliko zemljevidov. Veliko zemljevidov je v korejskih in japonskih arhivih, vendar je njihovo zgodovino težko rekonstruirati.Ptak, str. 2.
Sklici
Viri
Kategorija:Kitajska književnost Kategorija:Zemljevidi Kategorija:Leto 1607