Arhitektura Mudéjar v Aragoniji je estetski trend v slogu mudéjar v Aragoniji (Španija) in jo je Unesco v nekaterih reprezentativnih stavbah uvrstil na seznam svetovne dediščine.
Kronologija aragonskega mudéjarja sega od 12. do 17. stoletja in vključuje več kot sto arhitekturnih spomenikov, ki so predvsem v dolinah Ebra, Jalona in Jiloce.
Prvi primeri aragonskega mudéjarja imajo dva izvora: na eni strani palačna arhitektura, povezana z monarhijo, ki spreminja in razširja palačo Aljafería z ohranjanjem islamske ornamentne tradicije, na drugi strani pa tradicija, ki razvija romansko arhitekturo z uporabo zidakov kot zidana gradnja in ki pogosto prikazuje okrasne vzorce s špansko korenino. Primere slednjega tipa arhitekture mudéjar lahko vidimo v cerkvah v Daroci, ki so jih začeli graditi v kamnu in v 13. stoletju dokončali z opečnimi ploščami mudéjar.
S strukturnega vidika arhitektura mudéjar v Aragoniji prednostno sprejme funkcionalne sheme cistercijanske gotike, vendar z nekaterimi razlikami. Opornikov pogosto ni, zlasti v apsidah, za katere je značilen osmerokotni tloris z debelimi stenami, ki lahko zadržijo potisk s strehe in ki zagotavljajo prostor za poudarjanje opečnih okraskov. Po drugi strani pa so oporniki pogosto značilnost ladij, kjer so lahko na vrhu s stolpiči, kot v slogu stolnice v Zaragozi. Obstajajo lahko stranske kapele, ki z zunanjosti niso vidne. Cerkve v soseskah (kot je San Pablo v Zaragozi) ali majhnih mestih običajno nimajo ladij, vendar so lokacije za dodatne oltarje zagotovljene s kapelami med oporniki ladje. Običajno imajo te stranske kapele zaprto galerijo ali ándite (prehod), z okni, ki gledajo na zunanjost in notranjo stran stavbe. Ta oblika se imenuje cerkev-trdnjava, njen prototip pa bi lahko bila cerkev v Montalbánu.
Običajno zvoniki kažejo izjemen razvoj ornamentov, struktura je podedovana od islamskega minareta: štirikotna z osrednjim pomolom, katerega prostori so zapolnjeni s stopničastimi približnimi oboki, kot pri almohadskih minaretih. Na tem telesu je stal stolp, običajno mnogokoten. Obstajajo tudi primeri osmerokotnih stolpov.
Svetovna dediščina
Leta 1986 je Unesco celoten kompleks mudéjar v Teruelu razglasil za svetovno dediščino,Mudejar Architecture of Aragon Website of UNESCO World Heritage Centre ki je bila leta 2001 razširjena na druge aragonske spomenike v mudéjar slogu: Koda Ime Lokacija Leto 378-001 Stolp, streha in kupola stolnice svete Marije iz Mediaville Teruel 1986 378-002 Stolp in cerkev sv. Petra Teruel 1986 378-003 Stolp in cerkev sv. Martina Teruel 1986 378-004 Stolp in cerkev sv. Odrešenika Teruel 1986 378-005 Apsida, križni hodnik in stolp Colegiata de Santa María Calatayud 2001 378-006 Župnijska cerkev Santa Tecla Cervera de la Cañada 2001 378-007 Cerkev sv. Marije Tobed 2001 378-008 Mudéjar ostanki palače Aljafería Zaragoza 2001 378-009 Stolnica Marije od Stebra Zaragoza 2001 378-010 Apsida, župnišče in kupola La Seo Zaragoza 2001
Opis tako dodeljenega pomena:
Utemeljitev izjave je podprta s standardom IV iste organizacije: Merilo IV:
Sklici
Literatura Gonzalo Borrás Gualis, Mudejar art in Teruel, Teruel Studies Institute, 1990. .
Zunanje povezave
UNESCO 'Aragon' World Heritage website Explore the Mudéjar architecture of Aragón in the UNESCO collection on Google Arts and Culture Aragonese Mudejar Art, a complete book of Joseph Galiay Sarañana which is available free on the website of the Institution "Fernando el Católico." Aragonese Mudejar in the Government of Aragon website. Alphabetic index of Aragonese Mudejar. Aragonese Mudejar buildings belonging to the renowned World Heritage Site by UNESCO Online guide of Mudejar Aragonese Art.
Kategorija:Španska arhitektura Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Španiji Kategorija:Aragonija