Babilonski zemljevid sveta (ali Imago Mundi) je babilonska glinena plošča s shematskim zemljevidom sveta in dvema napisoma, napisanima v akadskem jeziku. Datiran v nič prej kot v 9. stoletje pr. n. št. (pri čemer je bolj verjeten datum pozno 8. ali 7.), vključuje kratek in delno izgubljen besedilni opis. Tablica opisuje najstarejšo znano upodobitev znanega sveta. Vse od njegovega odkritja potekajo polemike o njegovi splošni razlagi in posebnih značilnostih.Delnero, Paul. "A Land with No Borders: A New Interpretation of the Babylonian “Map of the World”." Journal of Ancient Near Eastern History 4.1-2 (2017): 19-37 Drug slikovni fragment, VAT 12772, predstavlja podobno topografijo iz približno dveh tisočletij prej.
V središču zemljevida je Evfrat, ki teče od severa (zgoraj) proti jugu (spodaj), njegovo ustje pa je označeno kot »močvirje« in »odtok«. Mesto Babilon je prikazano na Evfratu, v severni polovici zemljevida. Susa, glavno mesto Elama, je prikazana na jugu, Urartu na severovzhodu, Haban, glavno mesto Kasitov, pa je prikazan (napačno) na severozahodu. Mezopotamijo obdaja krožna »grenka reka« ali ocean, sedem ali osem tujih območij pa je prikazanih kot trikotni odseki onkraj oceana, morda si jih predstavljamo kot gore.Lewy H., Lewy J., "The Origin of the Week and the Oldest West Asiatic Calendar", The Hebrew Union College Annual 17 (1943), 1—146.
Ploščo je izkopal Hormuzd Rassam v Siparju, Bagdadski vilajet, približno 60 km severno od Babilona na vzhodnem bregu reke Evfrat. Britanski muzej ga je pridobil leta 1882 (BM 92687); besedilo je bilo prvič prevedeno leta 1889.F. E. Peiser ZA 4 (1889) 361-370. First publication of a photographic reproduction: C. Ball, Light from The East (1899), p. 23. Običajno se domneva, da tablica izvira iz Borsippe.Horowitz, Wayne. 2011. Mesopotamian Cosmic Geography. 2nd ed. Mesopotamian Civilizations 8. Winona Lake, Indiana: Eisenbrauns Leta 1995 je bil odkrit nov del tablice, na točki najvišjega trikotnika.Irving Finkel. 1995. "A Join to the Map of the World: A Notable Discovery". British Museum Magazine: The Journal of the British Museum Friends 23: 26–27
Opis tablice Tablica je sestavljena iz treh delov: zemljevid sveta, besedilo nad njim in besedilo na hrbtni strani. Ni jasno, ali je treba vse tri dele brati kot en sam dokument. Sistematične razlike med besedili kažejo, da je bila tablica morda sestavljena iz treh ločenih dokumentov.Horowith 1998, pp. 26, 30.
Zemljevid
Zemljevid je krožen z dvema mejnima krogoma. Klinopis označuje vse lokacije znotraj krožnega zemljevida, pa tudi nekaj regij zunaj. Dva kroga predstavljata vodno telo z oznako idmaratum ('grenka reka', slano morje). Babilon je označen severno od sredine; zdi se, da vzporedne črte na dnu predstavljajo južna močvirja, ukrivljena črta, ki prihaja s severa in severovzhoda, pa predstavlja gorovje Zagros.Edition of the text: Wayne Horowitz, Mesopotamian Cosmic Geography ch. 2 (1998) [=Iraq 50 (1988), 147-165].Older editions:F.E. Peier ZA 4 (1889), R.C. Thompson, Cuneiform texts from Babylonian tablets 22 48 (1906), E. Weidner, BoSt 6 (1922) 85-93, E. Unger, Babylon (1931), 254-258.
V obodu kroga je sedem majhnih notranjih krogov, ki predstavljajo sedem mest. Sedem ali osem trikotnih odsekov zunaj vodnega kroga predstavljajo imenovane 'regije' (nagu). Ohranjeni so opisi pet od njih.
+ Predmeti na babilonskem zemljevidu sveta:British Museum Inv. No.92687 . 1. "Gore" () 2. "Mesto" () 3. Urartu () 4. Asirija () 5. Der () (a city) 6. ? 7. Močvirje () 8. Susa (glavno mesto Elama) () 9. Kanal/"odtok" () 10. Bit Yakin () (regija) 11. "Mesto" () 12. Haban () (dežela in mesto Kasitov) 13. Babilon (), deljen z Evfratom 14 – 17. Ocean (slana voda, ) 19 – 22 (in 18?). zunaj "regij" (nagu): 18. "Veliki zid, 6 lig vmes, kjer se ne vidi sonca" (). – "Veliki zid" je morda gorski greben, "6 lig vmes" se verjetno nanaša na širino oceana.Horowitz 1998, pp. 30, 32. 19. "nagu, 6 lig vmes" 20. "[nag]u [..." (ostalo besedilo manjka) 21. "[na]gu [..." (ostalo besedilo manjka) 22. "nagu, 8 lig vmes" 23. Brez opisa. (mesto v Asiriji?) 24, 25. Brez opisa. (mesta v Habanu?)
Spremna besedila Prednja stran Zdi se, da besedilo nad zemljevidomHorowith 1998, pp. 22-23, 33-37. (11 vrstic) opisuje del stvarjenja sveta s strani Marduka, pokroviteljskega boga Babilona, ki je razdelil prvobitni ocean (boginja Tiamat) in tako ustvaril kopno in morje. O morju piše:
Nato je na kopnem omenjen niz dveh mitskih bitij (»ptica Anzu in škorpijon[na človeku]«) in vsaj petnajst kopenskih živali, »zveri, ki jih je Marduk ustvaril povrh [tl]ess Morje« (tj. na kopnem, vizualizirano kot nekakšen ogromen splav, ki lebdi v morju), med njimi gorska koza, gazela, lev, volk, opica in opica, noj, mačka in kameleon. Z izjemo mačke so bile vse te živali značilne za daljne dežele.
Zadnji dve vrstici besedila se nanašata na tri legendarne junake: [U]tnapištim (junak potopa), Sargon (vladar Akada) in Nur-[D]agan, kralj Buršaḫa[nda] (nasprotnik Sargona ).Horowith 1998, pp. 20–42.
Zadnja stran Zdi se, da je zadnja stranHorowith 1998, pp. 23–25, 37–40. (29 vrstic) opis (vsaj) osmih nagujev. Po uvodu, ki morda razlaga, kako identificirati prvega naguja, je naslednjih sedem nagujev uvedenih s klavzulo »Do n-te regije [nagu], kjer potujete 7 lig« (zdi se, da razdalja 7 lig kaže na širina oceana, namesto razdalje med naslednjimi naguji).Horowith 1998, p. 30.
Za vsakega od osmih nagujev je podan kratek opis, vendar so prvi, drugi in šesti preveč poškodovani, da bi jih lahko prebrali. Peti nagu ima najdaljši opis, vendar je tudi ta poškodovan in nerazumljiv. Sedmi nagu je bolj jasen:
Tretji nagu je lahko pusta puščava, neprehodna tudi za ptice:
V četrtem nagu najdemo predmete izjemnih dimenzij:
Osmi nagu se morda nanaša na domnevna nebeška vrata na vzhodu, kamor Sonce vstopi, ko zjutraj vzide.
V zaključku je v opisu navedeno, da je zemljevid opis iz ptičje perspektive:
V zadnjih dveh vrsticah je očitno zapisano ime pisarja, ki je napisal tablico:
Kasnejši vpliv Carlo Zaccagnini je trdil, da je zasnova babilonskega zemljevida sveta morda živela na T in O zemljevidih evropskega srednjega veka.Carlo Zaccagnini, ‘Maps of the World’, in Giovanni B. Lanfranchi et al., Leggo! Studies Presented to Frederick Mario Fales on the occasion of his 65th birthday, Wiesbaden, Harrassowitz Verlag, 2012, pp. 865-874.
Galerija
Sklici
Viri
Zunanje povezave Full Obverse view, British Museum site Full Reverse view, British Museum site Line drawing, Obverse & Reverse British Museum, Map of the World, Photo & Analysis Google Arts & Culture – Map of the World from the collection of the British Museum Tablet photo, and graphic of map with names The Story of Geographical Discovery; Chapter 1, The World as Known to the Ancients, gutenberg.com; Black and White photo, (1.5X) 3D model (Sketchfab)
Kategorija:Zemljevidi Kategorija:Kartografija Kategorija:Arheološka najdišča v Iraku Kategorija:6. stoletje pr. n. št. Kategorija:Leto 1889 Kategorija:Stari Bližnji vzhod