Hrastov ostrigar (znanstveno ime Pleurotus dryinus) je gliva iz rodu ostrigarjev (Pleurotus).
Značilnosti Klobuk je širok od 5 do 15 cm. Najprej belkaste barve, kasneje postanejo rumenkasti. Prekrit z rjavkasto povrhnjico, ki razpoka v luskice. Z roba mladih primerkov visijo ostanki nežne ovojnice.
Lističi so beli, razmaknjeni in potekajo daleč po betu navzdol. Včasih so razcepljeni in z prečnimi povezavami.
Bet je valjast in ukrivljen, dolg od 2 do 6 cm in širok od 1 do 4 cm. Na klobuk je pritrjen ekscentrično, z minljivim obročkom in prekrit oziroma ostanki ovojnice, podobno kot rob klobuka. Po tej značilnosti se loči od drugih vrst ostrigarjev.
Meso je belo in žilavo. Nima značilnega vonja in okusa.
Razširjenost in življenjski prostor Razširjen je po celotni Evropi in Severni Ameriki.
Raste pozno poleti in jeseni, kot saprofit na lesu listavcev, najpogosteje na hrastu. Pogosto tudi na odmrlih delih še živih dreves, tam kjer se je naprimer odlomila veja in je lubje poškodovano.
Mikroskopske značilnosti Trosni odtis je bele barve. Trosi so podolgovato valjaste oblike, gladki, neamiloidni in merijo 10–14 x 3,5–5 μm.
Podobne vrste poletni ostrigar (Pleurotus pulmonarius) bukov ostrigar (Pleurotus ostreatus) brestov mrežar (Hypsizygus ulmarius) luskata nazobčanka (Neolentinus lepideus)
Uporabnost Užitna dokler je mlada.
V primerjalni študiji polisaharidov iz več vrst ostrigarjev so pokazali, da vsebuje hrastov ostrigar antitrombotične učinkovine, ki preprečujejo nastanek krvnih strdkov, kar nakazuje njen možni zaščitni učinek na srce in ožilje.
Galerija slik
Sklici
Zunanje povezave
Gobe.si
Kategorija:Užitne gobe Kategorija:ostrigarke Kategorija:Vrste gliv Kategorija:Taksoni, opisani leta 1800