Melanom uvee ali uvealni melanom je melanom (maligni tumor melanocitov), ki vznikne v uvei (srednji plasti zrkla ).https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5526298/melanom?query=Melanom&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 30. 10. 2025. Med uvealne melanome uvrščamo melanom žilnice (90 %), ciliarnika (6 %) in šarenice (4 %). Glede na tveganje za zasevanje v druge dele telesa jih razdelimo v razred I (z nizkim tveganjem za zasevanje) in razred II (z visokim tveganjem za zasevanje). Bolniki z uvealnim melanomom so lahko ob postavitvi diagnoze brezsimptomni,Reberšek, Martina (2023). Sistemsko zdravljenje metastatskega uvealnega melanoma. Maligni melanom in ostali kožni raki, Str. 125-129. lahko se pa med drugim pojavljajo zamegljen vid, izguba vida in fotofobija.
Rakave celice vzniknejo iz pigmentnih celic v uvei, ki dajejo očesu barvo. Gre za drugo vrsto melanocitov, kot so tisti v pigmentnem epiteliju mrežnice, v katerih se melanom ne pojavlja.Eye Cancer Survival Rates, American Cancer Society, Last Medical Review: December 9, 2014 Last Revised: February 5, 2016
Predstavlja najpogostejšo nekožno obliko melanoma ter hkrati najpogostejši primarni maligni znotrajočesni tumor pri odraslih.Perić B. s sod. Uvealni melanom: priporočila zdravljenja. Onkologija [na spletu]. 2025. Vol. 29, no. 1, p. 46–55. [Dostopano 30 oktober 2025]. DOI 10.25670/oi2025-007on. Oba spola sta prizadeta enako. V več kot 50 % primerov pride do zasevanja, najpogosteje v jetra. Pri razsejani bolezni je petletno preživetje okoli 15-odstotno.
Simptomi Bolezen je lahko brezsimptomna, možni simptomi pa vključujejo: poslabšanje ali izgubo vida, dvojni vid izpad v vidnem polju, motnjave v vidnem polju, bliskanje, bolečino v zrklu in/ali orbiti.
Možni klinični znaki so: široke episkleralne žile (v vezivu med beločnico in veznico zrkla), razokrožena zenica, lokalizirana pigmentirana ali nepigmentirana tvorba (v ciliraniku ali žilnici), serozni odstop mrežnice, motnjave v steklovini, siva mrena, neovaskularizacija šarenice in/ali povišan očesni pritisk.
Vzrok in patofiziologija Natančen vzrok za pojav melanoma uvee ni pojasnjen. Uvealni nevusi (pigmentna znamenja) so med prebivalstvom pogosti (pri okoli 5 % belcev), vendar iz njih redko vznikne melanom.
Uvealni melanom nastane iz melanocitov, enako kot kožni melanom, vendar se od njega razlikuje po drugačnem molekularno-genetskem profilu, načinu zasevanja in imunotumorskem mikrookolju, zaradi česar tudi slabše odgovori na sistemsko zdravljenje.
Zasevanje Uvealni trakt nima mezgovnih kanalov, zato lahko bolezen zaseva le bodisi z lokalnim širjenjem in/ali razsojem po krvnem obtoku. Najpogostejše mesto zasevanja melanoma uvee so jetra, ki predstavljajo primarno mesto zasevanja v kar 80−90 % vseh primerov razsejanega melanoma uvee. Druga pogostejša mesta zasevanja so še pljuča, kosti in neposredno pod kožo. V 15 letih po zdravljenju primarnega tumorja pride do razsoja bolezni pri okoli 50 % bolnikov, od tega so v okoli 90 % primerov prizadeta jetra. Večina bolnikov razvije razsejano bolezen v petih do sedmih letih po zdravljenju primarnega očesnega tumorja, pri čemer je srednji čas približno tri leta. Vendar ker je lahko razsoj tudi pozen, tudi po desetih letih spremljanja bolniki ne veljajo za ozdravljene.
Povprečno preživetje po diagnozi jetrnih zasevkov je odvisno od obsežnosti razsoja bolezni. Najpomembnejši prognostični dejavniki so obdobje brez bolezni od diagnoze prvotnega uvealnega tumorja, stanje zmogljivosti, substitucija jetrnega tkiva s tumorji in serumske ravni laktatne dehidrogenaze. Za razsejani melanom uvee ni poznanega zdravljenja, ki bi omogočalo ozdravitev.
Zdravljenje Lokalna bolezen Zdravljenje melanoma uvee je odvisno od položaja tumorja, višine in premera tumorja, statusa drugega očesa ter bolnikove želje in starosti. Pred začetkom zdravljenja se pri bolniku opravi ocena stadija bolezni na podlagi mednarodne klasifikacije TNM. Zdravljenje primarnega tumorja temelji na lokalnem zdravljenju, ki vključuje obsevanje, fototerapijo in kirurgijo. Uspešno zgodnje zdravljenje prepreči razvoj razsejane bolezni pri nekaterih bolnikih, vendar se pri okoli polovici bolnikov kasneje kljub uspešnemu lokalnemu zdravljenju pojavijo zasevki.Lavrič Groznik A., Hawlina G. Zdravljenje melanoma žilnice. V: Boc, Marko, Mesti, Tanja. Maligni melanom in ostali kožni raki. Katedra za onkologijo, Onkološki inštitut, Sekcija za internistično onkologijo, 2023: str. 116-120.
Lokalne ponovitev bolezni po zaključenem primarnem lokalnem zdravljenju so redke; do lokalne ponovitve pride pri manj kot 10 % bolnikov. Zdravljenje ponovitve, če se tumor nahaja znotraj očesa, je odvisno od velikosti in lokacije tumorja ter zajema obsevanje (brahiradioterapijo ali protonsko obsevanje), transpupilarno termoterapijo in enukleacijo. Zdravljenje tumorja, ki se je razširil zunaj očesnega zrkla, temelji na kirurški resekciji tumorja, lahko dodatno še na obsevanju orbite in/ali krioterapiji.
Obsevanje Ponavadi je prva izbira zdravljenja melanoma uvee brahiradioterapija z uporabo radioaktivnih ploščic, ki vsebujejo rutenij-106 (Ru-106) ali jod-125. Zmanjšanje tumorja je običajno opazno med 3 in 6 meseci po uspešnem obsevanju. Lokalna ponovitev bolezni se pojavi v 9,5 % primerov. Lahko se kombinira s transpupilarno termoterapijo (TTT) ali kirurško resekcijo tumorja. Preživetje pri bolnikih s srednje velikimi melanomi uvee (visokih med 2,5 in 10 mm), zdravljenih z brahiradioterapijo, je enako kot pri zdravljenju z enukleacijo (kirurško odstranitvijo zrkla). Prednost brahiiradiotterapije v primerjavi z enukleacijo je ohranitev zrkla, vendar pogosto pride do poslabšanja ostrine vida. Najpogostejši zapleti brahiradioterapije so radiacijska retinopatija in radiacijska optična nevropatija, nastanek sive mrene in neovaskularnega glavkoma.
V nekaterih centrih, kjer zdravijo melanom uvee, uporabljajo obsevanje s protoni, ki omogoča natančno obsevanje melanoma ne glede na velikost in položaj tumorja. Uporablja se za zdravljenje vseh melanomov uvee, še posebej pri tumorjih, ki jih ni možno uspešno zdraviti z brahiradioterapijo, na primer v primeru veliki melanomov . Lokalna ponovitev bolezni se pojavi v le 3 % primerov. Pri zdravljenju velikih tumorjev z radioterapijo s protoni se pogosto pojavi neovaskularni glavkom, pri zdravljenju peripapilarnih tumorjev pa radiacijska nevropatija in makulopatija.
Enukleacija Primarna enukleacija (popolna kirurška odstranitev prizadetega zrkla) je indicirana zlasti v primeru obsežnejših tumorjev, ki zapolnjujejo velik del znotrajočesnega prostora in kadar se je tumor razširil na vidni živec. Številne študije so pokazale, da enukleacija ne zagotavlja statistično značilninega boljšega preživetja bolnikov v primerjavi z zdravljenji, pri katerih se očesno zrklo ohrani in zato danes v številnih primerih enukleacijo nadomeščajo druge oblike lokalnega zdravljenja.Grisanti S, Tura A. Uveal Melanoma. V: Scott JF, Gerstenblith MR, editors. Noncutaneous Melanoma [spletni vir]. Brisbane (AU): Codon Publications; 2018 Mar. Chapter 1. Dostopna na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK506991/ doi: 10.15586/codon.noncutaneousmelanoma.2018.ch1
Občasno je indicirana sekundarna enukleacija, na primer kadar se bolezen lokalno ponovi ali če pride do zapletov z drugimi oblikami zdravljenja. Izvede se tudi v primeru bolečega slepega očesa zaradi neovaskularnega glavkoma. Po enukleaciji se običajno vstavi orbitalni vsadek, bolnik pa prejme ustrezno očesno protezo.
Razsejana bolezen Kljub uspešnemu zdravljenje prvotnega tumorja pride pri okoli polovici bolnikih v naslednjih letih do razsoja bolezni. Najpogosteje se zasevki pojavijo v jetrih. Za razsejani melanom uvee ne poznamo zdravljenja, ki bi pozdravilo bolezen. Zdravljenje s sistemsko ali lokalno kemoterapijo oziroma delna hepatektomija (pri zasevkih v jetrih) le redko podaljša bolnikovo preživetje. Razsejani melanom uvee se po svojih značilnostih razlikuje od razsejanega kožnega melanoma, kar se odraža tudi na zdravljenju. Razsejani uvealni melanom ima na primer v primerjavi z razsejanim kožnim melanomom nizko mutacijsko breme in zato je zdravljenje z zaviralci imunskih nadzornih točk pri njem manj učinkovito.Arko, Rozala, Berlec, Karla, Drobnič, Alja, Boc, Marko (2024). Sistemsko zdravljenje metastatskega uvealnega melanoma s tebentafuspom. Dnevi internistične onkologije 2024, Str. 165-168. Preživetje pri razsejanem melanomom uvee je načeloma slabo, boljše preživetje pa lahko omogoči zgodnje odkritje zasevkov in zgodnje ukrepanje. Zato se svetuje redno sistematično spremljanje bolnikov po uspešnem lokalnem zdravljenju primarnega tumorja. Priporoča se dvakrat letno spremljanje jetrne funkcije in slikanje (ultrazvočno slikanje ali slikanje z magnetno resonanco).
Čeprav še vedno obstajajo znatne nezadovoljene potrebe v zdravljenju razsejanega raka melanoma uvee, optimalni pristop k zdravljenju napreduje. Izbira zdravljenja je odvisna od ocene genotipa človeškega levkocitnega antigena HLA-A*02:01, bremena tumorjev, hitrost rasti in lokacije tumorjev ter razpoložljivost možnosti zdravljenja. Človeški levkocitni antigen (HLA)-A*02:01 se pojavlja pri približno 45 odstotkih bolnikov. Pri bolnikih, pri katerih je HLA-A*02:01 pozitiven, je na voljo tarčno zdravljenje z zdravili, kot je tebentafusp, medtem ko so bolniki, ki so negativni, lahko kandidati za lokoregionalno in/ali drugo sistemsko zdravljenje.
Prognoza Če pride do razsoja melanoma uvee v oddaljene dele telesa, je petletno preživetje okoli 15-odstotno.
Prepoznanih je več kliničnih in patoloških dejavnikov, ki povečujejo tveganje za razsoj bolezni. Mednje spadajo velikost primarnega tumorja, prizadetost ciliarnika, prisotnost oranžnega pigmenta (lipofuscina) na površini tumorja in višja starost bolnika. Prav tako so z večjim tveganjem za pojav zasevkov povezani nekatere histološke in citološke značilnosti tumorja, vključno s prisotnostjo celic z epitelioidno morfologijo, obsežnejšo infiltracijo imunskih celic, prisotnostjo zankastih vzorcev zunajceličnega matriksa in obarvanje vzorca z določenimi imunohistokemičnimi označevalci.
Najmembnejša genska mutacija, povezana s slabšo prognozo bolezni, je inaktivacija gena BAP1, ki je najpogosteje posledica mutacije na enem alelu in nato izgube celotne kopije kromosoma 3 (monosomija 3) z nemutiranim zapisom, s čimer pride do izraza mutirana kopija. Zaradi vloge v inaktivaciji gena BAP1 je monosomija 3 močno povezana s tveganjem za razsoj bolezni.
Najnatančnejšo prognostično informacijo lahko poda molekulska razvrstitev tumorja s pomočjo profiliranja izražanja genov. Na ta način so razvrstili melanom uvee v dve podskupini: razred I, ki predstavlja zelo nizko tveganje za pojav zasevkov, in razred II z zelo visokim tveganjem. Z genskim profiliranjem se med drugim zajame tudi morebitna prisotnost monosomije 3.
Spremljanje bolnikov Trenutno ne obstaja splošno sprejeto soglasje o priporočeni pogostnosti pregledov za spremljanje bolnikov po diagnozi in zdravljenju primarnega očesnega tumorja.
Od približno polovice bolnikov, ki razvije razsejano bolezen, se pri več kot 90 % bolnikov pojavijo zasevki v jetrih. Posledično je spremljanje bolnikov osredotočeno zlasti na morebitno prizadetost jeter. Spremljanje bolnikov vključuje obdobno slikanje trebuha z magnetno resonanco (MRI), ultrazvočno slikanje trebuha in določanje jetrne funkcije. Pogostnost spremljanja je odvisna od bolnikovega kliničnega stanja.