Združene države Amerike so 3. januarja 2026 izvedle zračne napade pod kodnim imenom Operacija Absolutna odločnost (ang. Operation Absolute Resolve), ki so bili usmerjeni proti več lokacijam na severu Venezuele, vključno z glavnim mestom Caracas, kar pomeni zaostritev trenutnega konflikta v regiji. V okviru operacije je bil zajet tudi predsednik Nicolás Maduro. Venezuelski predsednik je sicer takoj po začetku eksplozij razglasil izredne razmere.

Ob 4.21 po venezuelskem standardnem času je ameriški predsednik Donald Trump v objavi na omrežju Truth Social zatrdil, da sta bila venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova žena Cilia Flores zajeta ter odpeljana iz države. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je napovedala, da se bosta oba soočila z obtožbo zaradi »narkoterorizma.« Kot odgovor je venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez potrdila, da sta Maduro in njegova žena pogrešana ter ob tem zahtevala »takojšnji dokaz, da sta živa«.

Predstavniki ZDA in drugih držav so podvomili o zakonitosti napadov, več svetovnih voditeljev in strokovnjakov pa je ocenilo, da je operacija kršila tako Ustanovno listino Združenih narodov kot tudi suverenost Venezuele.

Predsednik Trump je nakazal, da nameravajo ZDA »upravljati« Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen »varen, ustrezen in preudaren politični prehod«. Ob tem je dejal, da bodo ZDA in ameriška podjetja »zelo intenzivno vključeni« v venezuelsko naftno industrijo ter da bodo »prodajali velike količine nafte drugim državam«.

Ozadje Do eksplozij je prišlo v času zaostrenih napetosti med Venezuelo in ZDA. Pred tem je potekala operacija Južno kopje (angl. Operation Southern Spear), vojaško-varnostna operacija Združenih držav pod poveljstvom Južnega poveljstva Združenih držav Amerike. Operacija je vključevala uporabo hibridne flote plovil, opremljenih z robotskimi in avtonomnimi oborožitvenimi sistemi, namenjenih odkrivanju in zatiranju domnevnih tokov trgovine z drogami v Latinski Ameriki. Poseben poudarek je bil usmerjen proti Venezueli, predvsem prek domnevnih povezav z omrežji tako imenovanega Kartela sonc. V okviru operacije so ZDA izvedle tudi zračne napade na plovila v Karibskem morju, za katera so trdile, da pod zaščito venezuelskih oblasti sodelujejo v trgovini z drogo.

ZDA so hkrati okrepile svojo pomorsko prisotnost v južnem Karibskem morju, vključno z napotitvijo amfibijske ladje USS Iwo Jima s spremljevalno skupino ter letalonosilke USS Gerald R. Ford. Ameriške sile so začele prestrezati in zasegati naftne tankerje ter uvedle pomorsko karanteno proti Venezueli. Konec decembra 2025 so Združene države po navedbah virov pričele tudi s tajnimi operacijami na ozemlju Venezuele, ki naj bi potekale po navodilih Centralne obveščevalne agencije (CIA). Ameriški predsednik Donald Trump je pred tem javno napovedal možnost začetka vojaških napadov ZDA na Venezuelo.

Po besedah načelnika Združenega štaba Oboroženih sil ZDA je ameriška vojska operacijo načrtovala več mesecev. Enote so bile razporejene in so konec decembra 2025 zaključile priprave na napad. Predsednik Donald Trump je napad odobril 2. januarja 2026, okoli 23. ure po vzhodnoameriškem času (ET).

Napad sličica|Predsednik Donald Trump (desno) med spremljanjem operacije Absolutna odločnost, skupaj z direktorjem CIE Johnom Ratcliffom. sličica|Zemljevid ameriških napadov na Venezuelo 3. januarja 2026 je Donald Trump ukazal napade znotraj Venezuelo, vključno z vojaškimi objekti, pri čemer administracija Kongresa ZDA o napadih ni obvestila.

Okoli 2. ure zjutraj je bilo zabeleženih najmanj sedem eksplozij, kasneje dopoldne pa so bila opažena tudi nizkoleteča letala. Poročila so prihajala predvsem z območij v bližini La Guaire, Higueroteja, Mesete de Mamo, Barute, El Hatille, Charallaveja in Carmen de Urie, ki se večinoma nahajajo znotraj ali v neposredni bližini Caracasa. Večina eksplozij naj bi se zgodila v bližini telekomunikacijskih anten in aktivnih vojaških oporišč. Prva poročila so navajala, da bi eksplozije lahko izvirale iz letalske baze Generalissimo Francisco de Miranda in utrdbe Fort Tiuna, dveh pomembnih vojaških objektov na tem območju, o močnih eksplozijah pa so poročali tudi z območja letališča Higuerote.

Napadi so trajali približno pol ure. Iz enega vojaškega hangarja v oporišču v Caracasu se je dvigal dim, medtem ko je drugo poslopje ostalo brez električne energije.

David Smolansky, tiskovni predstavnik venezuelske opozicijske voditeljice Marie Corine Machado, je za CBS News izjavil, da sta bila poleg utrdbe Fort Tiuna in letalske baze Miranda prizadeta tudi pristanišče La Guaira ter komunikacijske antene na območju vulkana Cerro El Volcán.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po eksplozijah v državi razglasil izredne razmere. Vlada je napovedala, da se bo odzvala na ameriške vojaške ukrepe, katerih namen naj bi bila sprememba režima, in jih označila za »imperialistično agresijo«. Ob tem je pozvala k sklicu Varnostnega sveta Združenih narodov.

Zajem Nicolása Madura Po napadih je Donald Trump v objavi na družbenem omrežju Truth Social ob 4.21 po venezuelskem standardnem času zatrdil, da sta bila venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova žena Cilia Flores zajeta ter po navedbah virov prepeljana iz države. Napovedal je, da bo pozneje istega dopoldneva v letovišču Mar-a-Lago potekala novinarska konferenca. Po poročanju CBS News naj bi operacijo, usmerjeno proti Maduru, izvedla ameriška specialna enota Delta Force.

Približno v istem času je The Wall Street Journal poročal, da je venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez na varnem. Potrdila je, da sta Maduro in njegova žena pogrešana, in zahtevala »takojšnji dokaz, da sta živa«.

Viri venezuelske opozicije so za Sky News povedali, da po njihovem mnenju zajetje Madura predstavlja »dogovorjen izhod« z ZDA. Nekaj ur pozneje je ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi sporočila, da sta bila Maduro in njegova žena v južnem okrožju zvezne države New York obtožena kaznivih dejanj, povezanih z »narkoterorizmom«. Obtožnica jima očita zaroto za narkoterorizem, zaroto za uvoz kokaina ter zaroto za posedovanje mitraljezov in uničevalnih naprav.

Posledice Zvezna uprava za letalstvo ZDA je izdala obvestilo NOTAM, s katerim je ameriškim letalom prepovedala letenje na vseh višinah v venezuelskem zračnem prostoru, kot razlog pa navedla »nenehne vojaške dejavnosti«. Veleposlaništvo ZDA v Caracasu je svojim državljanom izdalo opozorilo in odredilo ukrepe za zaščito osebja. Južno območje Caracasa je po poročanju medijev ostalo brez elektrike. Uradniki administracije predsednika Donalda Trumpa so potrdili, da so seznanjeni z razmerami. CBS News je poročal, da je predsednik Trump odredil napade v Venezueli, vključno z napadi na vojaške objekte, vendar ameriška vlada uradne izjave o tem ni objavila.

Predsednik ZDA Donald Trump je na novinarski konferenci izjavil, da bodo ZDA po napadu in zajetju Madura začasno upravljale državo. Poudaril je, da so pripravljeni na morebitni drugi val napadov, a je dodal, da to »najverjetneje ne bo potrebno«, saj je bila ameriška vojska pri zajetju Madura »tako uspešna«. Napovedal tudi obsežno vključitev ameriških naftnih podjetij v Venezuelo, pri čemer naj bi imeli korist tudi Venezuelci. Ob tem se je skliceval na Monroejevo doktrino iz leta 1823, ki jo je preimenoval v »don-roe doktrino«.

Načelnik Združenega štaba Oboroženih sil Združenih držav Amerike, general Dan Caine, je pojasnil, da je v operaciji sodelovalo več kot 150 letal, da je bil eden od helikopterjev poškodovan, vendar je lahko nadaljeval let, ter da so operacijo pripravljali več mesecev. Helikopterji so leteli nizko nad morjem in kopnim, ob podpori letal in brezpilotnikov, ki so uničili venezuelsko zračno obrambo. Po njegovih besedah so Venezuelce kljub obstreljevanju popolnoma presenetili.

Zunanji minister Marco Rubio je dejal, da je bil kongres o napadu obveščen šele po njegovi izvedbi zaradi pogostega uhajanja informacij. Madura je označil za nelegitimnega predsednika. Trump je v nadaljevanju nakazal, da bi bila lahko v okviru širše ameriške regionalne politike predmet razprav tudi Kuba, čemur je pritrdil Rubio z opozorilom: »Če bi živel v Havani in bil v vladi, bi me najmanj skrbelo.«

Smrtne žrtve Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino López je izjavil, da so ameriški bojni helikopterji v urbanih območjih izstreljevali rakete in izstrelke ter da oblasti zbirajo podatke o številu smrtnih žrtev in ranjenih. Venezuelski generalni državni tožilec Tarek William Saab je poročal, da so bile »v tem kriminalnem terorističnem napadu nekatere nedolžne žrtve ranjene, druge pa ubite«.

Donald Trump je za časnik New York Post izjavil: »Kot veste, je sinoči življenje izgubilo veliko Kubancev. … Ščitili so Madura. To ni bila dobra poteza.« Ob tem je dodal, da natančnega števila žrtev ne pozna. V intervjuju za Fox News je nato povedal, da v napadu ni bilo ubitih ameriških vojakov, bilo pa da je nekaj ranjenih, ko je bil njihov helikopter zadet. Nekateri pripadniki napadalnih sil so utrpeli strelne rane, vendar nobena od poškodb ni bila življenjsko nevarna.

Odzivi

Venezuela sličica|Podpredsednica Rodríguez med vodenjem »izredne seje« v palači Miraflores, po ameriških napadih v Venezueli, 3. januar 2026. Venezuelska vlada je sporočila, da zavrača in obsoja vojaško agresijo Združenih držav Amerike, pri čemer je odgovornost pripisala ameriški vladi, vendar predsednika Donalda Trumpa ni neposredno omenila. Predsednik Nicolás Maduro je v odziv na dogajanje razglasil izredne razmere. Vodja opozicije María Corina Machado je za CBS News dejala, da podpira strategijo predsednika Trumpa.

ZDA Senator Brian Schatz, član Senatorskega odbora ZDA za zunanje zadeve, je opozoril na morebitno ameriško vojaško vpletenost v Venezueli in na omrežju X zapisal, da ZDA nimajo »življenjsko pomembnih nacionalnih interesov v Venezueli, ki bi upravičevali vojno.«

Republikanski senator Mike Lee je na X zapisal, da »pričakuje, da bo izvedel, kaj, če sploh kaj, bi ustavno lahko upravičilo napade.«

Mednarodno Argentina: Argentinski predsednik Javier Milei je pozdravil zajetje Madura in njegove žene ter zapisal, da »svoboda napreduje«. Evropska unija: Visoka predstavnica EU za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas je dejala, da EU pozorno spremlja razmere v Venezueli, ponovila je stališče vrha unije, da »Maduro nima legitimnosti« in se zavzela za miroljuben prenos oblasti. Italija: Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je dejal, da Rim in njegova diplomatska predstavništva v Caracasu spremljajo situacijo. Iran: Iransko ministrstvo za zunanje zadeve je v izjavi za javnost močno obsodilo ameriški napad na Venezuelo in ga označilo kot »očiten poseg v nacionalno suverenost in ozemeljsko celovitost države«. Kolumbija: Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je eksplozije opisal kot »bombardiranje z raketami« in pozval, naj se Združeni narodi in Organizacija ameriških držav nemudoma sestanejo. Kuba: Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je obsodil »kriminalni napad ZDA« in pozval mednarodno skupnost k takojšnji obsodbi »državnega terorizma« proti, kot je dejal, »pogumnemu venezuelskemu ljudstvu in Ameriki«. Nemčija: Nemško zunanje ministrstvo je zapisalo, da z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje. Rusija: Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je obsodilo napade in jih označilo kot »dejanje oborožene agresije«. Španija: Špansko zunanje ministrstvo je pozvalo k »de-eskalaciji in zmernosti« ter k spoštovanju »mednarodnega prava in načel Ustanovne listine OZN«. Dodalo, je da so »pripravljeni ponuditi svoje usluge za doseganje mirne rešitve«. Ponovno so poudarili, da ne priznavajo rezultatov predsedniških volitev v Venezueli leta 2024 in da je Španija »sprejela in bo še naprej sprejemala več deset tisoč Venezuelcev, ki so morali zaradi političnih razlogov zapustiti svojo državo.« : Norveška vlada opozarja na kršenje mednarodnega prava ter izpustitev venezuelskega predsednika, češ, da to ni ameriška stvar.

Slovenija