Brahmi (sanskrt: ब्राह्मी [ˈbrɑːhmiː], IAST: Brāhmī) je ena najstarejših različic indijske zlogovne pisave. Piše se od leve proti desni.

Čeprav je brahmi prednica skoraj vseh avtohtonih pisav južne in jugovzhodne Azije, razen tistih, ki temeljijo na kitajskih znakih ali latinski abecedi, je bila v srednjem veku pozabljena. Konec 18. stoletja jo je dešifriralo več jezikoslovcev, med katerimi je bil najpomembnejši angleški učenjak James Prinsep.

Znanstveniki menijo, da se je pisava brahmi razvila iz aramejske pisave.A Guide to Taxila, John Marshall, 1918

Najstarejša dešifrirana besedila so edikti cesarja Ašoke (3. stoletje pr. n. št.).Noble Ross Reat. The Historical Buddha and His Teachings v Karl H. Potter (ur.), Robert E. Buswell, Padmanabh S. Jaini, Noble Ross Reat. Encyclopedia of Indian Philosophies. Motilal Banarsidass Publ., 1996, zv. VII, str. 29. Zapis v Veliki ruski enciklopediji trdi, da je bila pisava morda ustvarjena posebej za Ašokove edikte ali podobne napise.БРЭ: Индийское письмо. Arhivirano 27. avgusta 2022.БРЭ: АШО́КА. Arhivirano 5. decembra 2022

Zgodovina Pisava brahmi je bila razvita za pisanje prakritskih jezikov, indoarijskih jezikov, ki so v jezikovnem razvoju Indije sledili staroindijskim. Najstarejši dokazi o pisavi brahmi so najdeni po vsej Indiji na napisih cesarja Ašoke (3. stoletje pr. n. št.). Nekateri od njih so napisani tudi v aramejščini, magadščini in grščini. Ti skalni edikti oznanjajo budistično vero in s svojo umestitvijo dokumentirajo obseg Mavrijskega cesarstva. Domneva se, da je bila pisava izumljena šele v srednjem indoarijskem obdobju. Razvoj pisave brahmi je verjetno celo naročil Ašoka. Starejša besedila so se namreč stoletja prenašala ustno, preden so bila zapisana. Na napisih cesarja Ašoke je bila uporabljena tudi pisava kharošti, ki temelji na aramejskem modelu (8. do 6. stoletje pr. n. št.) in se je tako kot aramejska pisava pisala od desne proti levi. Kharošti se najde le v severozahodni Indiji.

Brahmijska pisava se je v naslednjih stoletjih še naprej razvijala, odvisno od različnih razpoložljivih pisnih materialov. Oblike znakov so se precej spremenile, osnovno načelo pa se je ohranilo.

Hipoteze Majhno število raziskovalcev meni, da brahmijska pisava, ki se piše od leve proti desni, izhaja iz indske pisave, ki izvira iz 3. in začetka 2. tisočletja pr. n. št., čeprav vmesnih stopenj niso našli.

Drugo, bolj splošno sprejeto stališče je, da so ustvarjalci brahmijske pisave prevzeli ideje iz semitskih pisav, najverjetneje iz aramejske pisave, ki se piše z desne proti levi, čeprav se omenja tudi grška pisava, ki se piše od desne proti levi. Na podlagi tega načela je bila nato iz aramejske pisave ustvarjena posebna pisava.Asko Parpola, Peter T. Daniels (ur.), William Bright: The Indus Script v The Worlds Writing Systems. Oxford University Press., 1996, str. 165. ISBN=0-19-507993-0Richard G. Salomon, Peter T. Daniels (ur.), William Bright: South Indian writing systems v The Worlds Writing Systems. Oxford University Press, 1996, str. 372. ISBN=0-19-507993-0.

+ Aramejska in grška pisava v primerjavi z brahmijsko Aramejska pisava Grška pisava IAST Brahmijska pisava IPA Ima Znak Unicode IPA Ime Črka IPA Ālap 14px|class=skin-invert 𐡀 ʔ aː, eː Alfa Α a 𑀅 ā 𑀆 Bēth 14px|class=skin-invert 𐡁 b Beta Β b ba 𑀩 b v bha 𑀪 bʰ Gāmal 14px|class=skin-invert 𐡂 g Gama Γ g ga 𑀕 g ɣ gha 𑀖 gʰ Dālath 14px|class=skin-invert 𐡃 d Delta Δ d da 𑀤 d ð dha 𑀥 dʰ Hē 14px|class=skin-invert 𐡄 Epsilon Ε e ja 𑀚 ɟ h jha 𑀛 ɟʰ Vau 14px|class=skin-invert 𐡅 w Digama (Vau) Ϝ w va 𑀯 v uː Ipsilon Υ y u 𑀉 u yː ū 𑀊 uː oː o 𑀑 oː au 𑀒 aːu Zajin 14px|class=skin-invert 𐡆 Zeta Ζ zː zd, dz ḍa 𑀟 ɖ ḍha 𑀠 ɖʰ Ḥēth 14px|class=skin-invert 𐡇 Eta Η ɛː ħ Heta Ͱ ha 𑀳 Ṭēth 14px|class=skin-invert 𐡈 tˤ ṭa 𑀝 ʈ Theta Θ tʰ ṭha 𑀞 ʈʰ Jod 14px|class=skin-invert 𐡉 j ya 𑀬 j iː, eː Jota Ι i i 𑀇 i iː ī 𑀈 iː Kāp 14px|class=skin-invert 𐡊 k Kapa Κ k ka 𑀓 k x Hi Χ kʰ kha 𑀔 kʰ Lāmadh 14px|class=skin-invert 𐡋 l Lambda Λ l la 𑀮 l ḻa 𑀴 ɭ ḷ 𑀍 l̩ ḹ 𑀎 l̩ː Mem 14px|class=skin-invert 𐡌 m Mi Μ m ma 𑀫 m Nun 14px|class=skin-invert 𐡍 n Ni Ν n na 𑀦 n ṇa 𑀡 ɳ Semkath 14px|class=skin-invert 𐡎 s Ksi Ξ ks sa 𑀲 s Ajin 14px|class=skin-invert 𐡏 ʕ Omikron Ο e 𑀏 eː Omega Ω ɔː ai 𑀐 aːi Pē 14px|class=skin-invert 𐡐 p Pi Π p pa 𑀧 p f Fi Φ pʰ pha 𑀨 pʰ Ṣādhē 14px|class=skin-invert, 14px|class=skin-invert 𐡑 sˤ Sampi Ͳ sː ts ca 𑀘 c cha 𑀙 cʰ Kop 14px|class=skin-invert 𐡒 q Kopa Ϙk ṅa 𑀗 ŋ ña 𑀜 Rēsh 14px|class=skin-invert 𐡓 r Ro Ρ r, rʰ ra 𑀭 r ṛ 𑀋 ɹ̩ ṝ 𑀌 ɹ̩ː Šin 14px|class=skin-invert 𐡔 s Sigma Σ s śa 𑀰 ɕ ʃ Psi Ψ ps ṣa 𑀱 ʂ Tau 14px|class=skin-invert 𐡕 t Tau Τ t ta 𑀢 t θ tha 𑀣 tʰ

Sklici

Viri

Harry Falk: Schrift im alten Indien. Ein Forschungsbericht mit Anmerkungen (= ScriptOralia. 56). Gunter Narr, Tübingen 1993, ISBN 3-8233-4271-1. Sonja Fritz: Indische Schriften. V: Helmut Glück, Michael Rödel (ur.): Metzler Lexikon Sprache. 5., aktualisierte und überarbeitete Auflage. Metzler, Stuttgart 2016, ISBN 978-3-476-02641-5, str. 273–274. Gérard Fussman: Les premiers systèmes d’écriture en Inde. V: Annuaire du Collège de France. Band 89, 1988/1989, , str. 507–514 (v francoščini). Oscar von Hinüber: Der Beginn der Schrift und frühe Schriftlichkeit in Indien (= Akademie der Wissenschaften und der Literatur. Abhandlungen der Geistes- und Sozialwissenschaftlichen Klasse. (Mainz). 1989, 11. Steiner, Wiesbaden/Stuttgart 1990, ISBN 3-515-05627-0. Kenneth R. Norman: The Development of Writing in India and its Effect upon the Pāli Canon. V: Gerhard Oberhammer, Roque Mesquita (ur.): Proceedings of the VIIIth World Sanskrit Conference. Dunaj 1990 (= Wiener Zeitschrift für die Kunde Südasiens. Band 36, Supplement). Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, Wien 1992, ISBN 3-7001-2086-9, str. 239–249, .

Kategorija:Pisave