Moldavska planota () je geografsko območje zgodovinske regije Moldavije, ki danes obsega vzhod in severovzhod Romunije, večji del Moldavije (razen juga) in večji del Črnoviške oblasti Ukrajine (kjer je znana kot Pokutsko-besarabska višina).Bessarabia at Encyclopedia of Ukraine.

Meje

Moldavska planota je omejena (v smeri urinega kazalca), kot sledi: Na zahodu z Vzhodnimi Karpati (). Na severu in severovzhodu s Podolsko planoto (). Na vzhodu in jugovzhodu s Črnomorsko nižino, čez katero se na vzhodu razteza Pontska nižina (), del evrazijske stepe () in na jugu proti Črnemu morju Bugeaška nižina *(), ki obsega 3210 km2 v Moldaviji. Na jugu meji na Romunsko nižino (znano tudi kot Vlaška nižina) in Baragansko nižino (). Na jugozahodu na hribovje Vrancea (), del Podkarpatov (znanih tudi kot Ukrivljeni Karpati) ().

Moldavska planota obsega več kot dve tretjini ozemlja srednjeveške kneževine Moldavije, preostali del pa predstavljajo Vzhodni Karpati in Bugeaška nižina. To dejstvo je izvor imena planote. To geografsko območje (vključno z Vzhodnimi Karpati in Bugeacom) se (zlasti med zgodovinarji) imenuje tudi Karpatsko-dnestrsko-pontska regija ali Karpatsko-dnestrska regija, saj jo na zahodu omejujejo Karpati, na severu in vzhodu reka Dnester ter na jugovzhodu in jugu Črno morje (Pontus Euxinus) in Donava.

Geneza Moldavska planota je nastala konec neogena iz sedimentov na stari celinski platformi, vzhodnoevropski platformi. Kasneje so se usedli sedimenti, ki so jih prinesle reke iz Karpatov, oblikovali z elementi, ki so planoti dali sedanjo podobo. Materiala, ki sta oblikovala sedimente, sta gramoz in pesek. Strjeni so oblikovali peščenjake. Po vsej planoti so slednji prepleteni z glino ali pusto zemljo, ki povzroča zemeljske plazove ali druge naravne nevarnosti.

Naklon terena sledi smeri rek: od severozahoda proti jugovzhodu. Ob njih se nadmorska višina zmanjšuje s 700 m na manj kot 200 m. Plasti so razporejene v plasteh, poravnanih v smeri sever-jug in severozahod-jugovzhod, kar ustvarja asimetrične doline in grebene. Med slednjimi so strm rob planote Bârlad (), znane kot greben Iași (), rob Osrednje moldavske planote (), znane kot hribovje Cornești, in rob Dnestrskega hribovja, znan kot Dnestrski greben.

Relief v dolinah rek in potokov je precej izrazit, tako da imajo doline velike terase in griče. Siretski prehod (), ki se na severu razveja z Moldavsko dolino in dolina reke Suceava ločujeta glavni del planote od Moldavskih Podkarpatov. Reka Prut seka planoto na pol v smeri sever-jug. Dnestrski prehod jo omejuje od Podolske planote in Pontske nižine. Njen razvejan preliv Răut ločuje glavni del Moldavske planote od Dnestrskega hribovja.

Sestava Moldavska planota obsega več različnih regij: Bukovinske Podkarpate na severozahodu Moldavske Podkarpate na zahodu in jugozahodu se raztezajo do nadmorske višine do 1000 m, vključujejo pa tudi kotline Suceavska planota (), ki je na severozahodu, ima nadmorsko višino nad 700 m in dolge grebene Dnjestrsko hribovje (), znano tudi kot Severna Moldavska planota (Podişul Moldovei de Nord), ki je na severu in severovzhodu, se razteza vzdolž reke Dnester in ima nadmorsko višino približno 300 m. Moldavska nižina () v osrednjem severu ima nadmorsko višino približno 200 m: Jijia nižina, zahodno od reke Prut Srednja dolina Pruta, vzhodno od reke Prut, potoki, ki se izlivajo v Prut, 2930 kvadratnih kilometrov Baltska stepa, vzhodno od reke Prut, potoki, ki se izlivajo v Dnester, 1920 kvadratnih kilometrov Planota Bârlad (), ki se nahaja v južno-središčnem delu, ima občasno višino nad 500 m, vendar se običajno spušča od severa na 400 m proti jugu na 200 m. Osrednja moldavska planota (), ki se nahaja v središču in jugovzhodu, ima vzpetine, ki se v smeri sever-jug znižujejo s 400 m na manj kot 200 m. Bugeaška nižina, zadnje nadaljevanje pontsko-kaspijske stepe.

Podnebje Podnebje te planote je prehodno zmerno celinsko. Na splošno nadmorska višina vpliva na podnebje, pri čemer se povprečne letne temperature na planoti Suceava gibljejo med 6 °C in 8 °C, padavine pa znašajo od 500 do 800 milimetrov na leto, na Moldavski nižini ali planoti Bârlad pa se povprečne letne temperature gibljejo od 8 °C do 10 °C, padavine pa znašajo od 400 do 500 milimetrov.

Glavni vpliv na podnebje je suho celinsko s pogostimi hladnimi severnimi vetrovi pozimi. Na planoti Suceava in v Dnestrskem hribovju je vpliv skandinavsko-baltskega podnebja s kroženjem polarnih zračnih mas pozimi.

Vode Potoki na planoti se izlivajo v reke Siret, Prut ali Dnester. Prut ima Jijia kot glavni pritok. Siret prečka in – z izjemo Podkarpatov – omejuje Moldavsko planoto.

Pomanjkanje padavin je zahtevalo upravljanje voda na ravnini Jijia in v stepi Bălți, ki služi kot rezervoar in za gojenje rib; Dračansko jezero je največje med njimi. Druga vodna telesa so reki Siret in Prut (jezero Stânca-Costești, jezero Dubăsari) v prelivu Siret.

Naravni viri Moldavska planota vsebuje ogljikovodikove vire (nafta in z njo povezani plini), ki se pridobivajo v jugozahodnem delu. Na severozahodu so najpomembnejše romunske zaloge kaolina, ki se pridobiva in uporablja za proizvodnjo porcelana.

Konopljo gojijo na planoti Suceava, žita in vinsko grozdje (Vitis vinifera) pa na ravnini Jijia, v stepi Bălți, na planoti Bârlad in v osrednjem Moldavskem gorovju. V prelivu Siret gojijo krompir in sladkorno peso.

Živalstvo Za planoto so značilni sesalci, kot so koze, divji prašiči, volkovi, lisice, evropske divje mačke, risi, jazbeci in zajci. Med pticami so ruševci, žolne, kukavice, fazani, prepelice, jastrebi, sove, med ribami pa ostriži in krapu podobna mrena.

Sklici

Zunanje povezave

Kategorija:Geografija Romunije Kategorija:Geografija Moldavije Kategorija:Geografija Ukrajine Kategorija:Črnoviška oblast