thumb|300px|Tuvanski čumi v etnokulturnem kompleksu Aldin-Bulak, Tuva, Rusija Čum je začasno bivališče, ki ga uporabljajo nomadska uralska ljudstva, med njimi Neneti, Nganasani, Eneti, Hanti, Mansi, Komi in Selkupi in pastirji severnih jelenov v severozahodni Sibiriji. Čume uporabljajo tudi Evenki, tunguško ljudstvo v vzhodni Sibiriji, Mongoliji in na Kitajskem, jenisejsko govoreči Keti ter najjužnejši pastirji severnih jelenov v regiji Todža v Republiki Tuva in njihovi čezmejni sorodniki v severni Mongoliji.
Šotorska bivališča drugih severnih in avtohtonih sibirskih ljudstev Rusije vključujejo jurto, jarango in lavu.
Ime Beseda čum (rusko: чум, čum) izvira iz komi-zirske besede ćom [t͡ɕom] ali udmurtske besede ćum [t͡ɕum]. Obe besedi pomenita 'šotor' ali 'zavetje'.Oxana Kharuchi. Arhivirano 27. septembra 2007 na Wayback Machine. Russian Association of the Indigenous Peoples of the North. Čum ima v različnih jezikih ima različna imena: nenetsko: ḿāʔ [mʲaːʔ], nganasansko: maʔ, hantko: ńuki in evenško: ǯū [d͡ʒuː].
Opis Čum je podoben indijanskemu tipiju, vendar so nekatere različice čuma manj strme. Zelo soroden je samijskemu lavuju, vendar je nekoliko večji. Čumi imajo lahko premer do deset metrov. Ogrodje tradicionalnega čuma je sestavljeno iz lesenih palic, zloženih v stožec. Streha je lahko sešita iz jelenovoh kož, lubja ali filca. Sodobni čumi uporabljajo tudi sodobne materiale. Na sredini čuma je ognjišče, ki služi tudi za odganjanje komarjev. Dim uhaja skozi luknjo na vrhu čuma. Okvir in streha sta običajno precej težka in ju med selitvami nosijo severni jeleni. Čum kot izključno bivališče še danes uporablja Džamali-Neneti, Hanti in Todža Tuvani.
Galerija
Sklici
Kategorija:Bivališča