Levon Grigori Aronjan (), armenski šahovski velemojster, * 6. oktober 1982, Erevan, Armenska SSR, Sovjetska zveza.

Velja za šahovskega čudežnega dečka, saj je leta 2000, pri 17. letih, pridobil naziv velemojstra. Je nekdanji svetovni prvak v hitropoteznem šahu. Svoj najvišji rejting 2830 je dosegel marca 2014, s čimer je postal četrti najvišje ocenjeni igralec v zgodovini.

Osvojil je FIDE World Cup 2005 in 2017. Armensko reprezentanco je pripeljal do zlate medalje na olimpijadah leta 2006 v Torinu, 2008 v Dresdnu, 2012 v Carigradu in leta 2011 v Ningboju na Svetovnem ekipnem šahovskem prvenstvu. Prav tako je dosegel naziv svetovnega prvaka na Chess960 leta 2006 in 2007 ter v hitropoteznem šahu leta 2010.

Velja za vodilnega armenskega šahista vse od zgodnjih 2000ih. Njegova popularnost v Armeniji ga je povzdignila na status znane osebnosti in heroja. Leta 2005 je bil imenovan za armenskega športnika leta in dobil častni naziv velemojstra armenskega športa leta 2009. Leta 2012 je prejel Red svetega Mesropa Maštoca. Leta 2016 ga je CNN oklical za »Davida Backhama šaha«.

Februarja 2021 je Aronjan napovedal, da bo prestopil iz armenske k ameriški šahovski federaciji, kar je utemeljil s pomanjkanjem državne podpore. Prehod je bil končan decembra 2021 in od takrat zastopa ZDA.

Zgodnje življenje in izobrazba Aronjan se je rodil 6. oktobra 1982 v Erevanu v Armeniji (takrat del Sovjetske zveze) materi Sedi Avagjan, armenski rudarski inženirki, in očetu Grigoriju Leontjeviču Aronovu, ruskemu fiziku judovskega rodu iz vitebske oblasti v Belorusiji. Sam je dejal: »Počutim se veliko bolj Armenca kot Juda, čeprav obstajajo plati moje osebnosti, ki so kulturno bolj judovske, na primer na področju umetnosti in glasbe.« Šah se je naučil igrati pri devetih letih, poučila pa ga je sestra Lilit. Njegov drugi trener je bil velemojster Melikset Hačijan. Zgodnji dokaz njegove nadarjenosti je bil uspeh na svetovnem mladinskem prvenstvu v šahu leta 1994 v Segedinu (v kategoriji do 12 let), kjer je zmagal z izkupičkom 8 točk od 9 možnih in za seboj pustil poznejše šahovske zvezdnike, kot so Étienne Bacrot, Ruslan Ponomarjov, Francisco Vallejo Pons in Aleksander Griščuk.

Eden izmed dolgoletnih Aronijanovih trenerjev je Ašot Nadanjan, ki je bil s strani Aronjana leta 2011 označen za »popolnoma nenadomestljivega«. Aronjan ima diplomo Armenskega državnega inštituta za šport.

Kariera

Zgodnja leta: 2001–2005 Leta 2001 je Aronjan na odprtem turnirju v Cappelle-la-Grande dosegel 7 točk iz 9 partij in za pol točke zaostal za zmagovalcema, ki sta si delila prvo mesto – Einarjem Gauselom in Vladimirjem Čučelovom. Nekaj ​​mesecev pozneje je zmagal na turnirju Young Masters v Lozani.

Leta 2002 je osvojil naslov armenskega šahovskega prvaka. Istega leta je postal mladinski svetovni prvak; zbral je 10 točk iz 13 partij in se uvrstil pred igralce, kot so Surya Ganguly, Artjom Timofejev, Luke McShane, Bu Xiangzhi, Pentala Harikrishna in drugi.

Leta 2003 je nastopil na težkem turnirju v Hoogevenu, kjer je potekalo tekmovanje štirih igralcev po sistemu vsak z vsakim; dosegel je 3 točke iz 6 partij ter se uvrstil za Judit Polgár, izenačen z Ivanom Sokolovom in pred Anatolijem Karpovom.

Aronjan je leta 2004 prvič nastopil na svetovnem prvenstvu v šahu v organizaciji FIDE. V prvem krogu je premagal trinajstletnega Magnusa Carlsena, ki je prav tako prvič nastopil na tem turnirju. V tretjem krogu je izgubil proti Pavlu Smirnovu.

2005–2006 Do leta 2005 se je Aronjan po ratingu FIDE uvrstil med najboljših deset igralcev na svetu. Leta 2005 si je na turnirju Gibtelecom Masters v Gibraltarju delil prvo mesto s še štirimi igralci: Zaharjem Efimenkom, Kirilom Georgievom, Aleksejem Širovom in Emilom Sutovskim.

Na 12. ruskem ekipnem prvenstvu, ki je potekalo aprila 2005 v Sočiju, je Aronjan igral na tretji deski za ekipo Tomsk-400 in dosegel 7,5 točke iz 9 partij z zmogljivostnim ratingom okoli 2850. Ekipa Tomsk-400 je zmagala na prvenstvu, s čimer si je zagotovila tudi nastop na evropskem klubskem pokalu leta 2005, na katerem je prav tako zmagala. Na tem tekmovanju v italijanskem Saint-Vincentu je Aronjan igral na prvi deski in dosegel 4,5 točke iz 7 partij.

Oktobra 2005 je Aronjan zmagal tudi na mednarodnem turnirju skupine A v Arcahu. Decembra je v zadnjem krogu premagal Ruslana Ponomarjova in s tem osvojil svetovni pokal v Hanti-Mansijsku v Rusiji.

Marca 2006 je Aronjan zmagal na tradicionalnem šahovskem turnirju v Linaresu, in sicer s pol točke prednosti pred Tejmurjem Radžabovom in takratnim svetovnim prvakom Veselinom Topalovim. Novembra 2006 si je delil prvo mesto na šahovskem turnirju za memorial Mihaila Talja. Na lestvici FIDE za obdobje od aprila do julija 2006 je bil Aronjan tretji najbolje rejtingirani šahist na svetu. Armenija je na 37. šahovski olimpijadi osvojila svojo prvo zlato medaljo.

2007–2008 desno|sličica|Aronian playing Magnus Carlsen at Linares 2007 Januarja 2007 si je Aronjan na šahovskem turnirju Corus v Wijk aan Zeeju delil prvo mesto z Veselinom Topalovom in Radžabovom. Vsi trije so dosegli 8,5 točke od 13 možnih. Maja 2007 je v dvoboju v pospešenem šahu s 4 : 2 premagal svetovnega prvaka Vladimirja Kramnika.Drama in Yerevan – Aronian wins Rapid match 4:2, Chessbase, 7 May 2007

Z zmago na svetovnem pokalu leta 2005 si je zagotovil nastop na turnirju kandidatov za svetovno prvenstvo v šahu leta 2007, ki je bil na sporedu maja in junija 2007. Na tem turnirju se je pomeril z Magnusom Carlsenom; v uvodnih šestih partijah sta remizirala (3 : 3), nato sta v pospešenem šahu prav tako remizirala (2 : 2), v hitropoteznem šahu pa je Aronjan zmagal z 2 : 0. V finalu je premagal Širova s ​​3,5 : 2,5. S tem se je uvrstil v zaključno fazo prvenstva, ki je potekala v Mehiki. Tam je dosegel 6 točk od 14 in zasedel sedmo mesto med osmimi tekmovalci.

Januarja 2008 je skupaj z Magnusom Carlsenom zmagal na šahovskem turnirju Corus, pri čemer je dosegel 8 točk od 13. Marca 2008 je zmagal na turnirju Melody Amber (v disciplinah šah na slepo in pospešeni šah) v Nici v Franciji, in sicer s prednostjo 2,5 točke pred najbližjimi zasledovalci.Melody Amber: Aronian wins with 2½ point lead, Chessbase, 27 March 2008 Poleg zmage v skupnem seštevku turnirja je samostojno osvojil prvo mesto v delu turnirja, ki se je igral v pospešenem šahu, prvo mesto v šahu na slepo pa si je delil s tremi drugimi šahovskimi velemojstri: Kramnikom, Morozevičem in Topalovom. 

Junija 2008 je Aronjan v Erevanu zmagal na turnirju v pospešenem šahu, posvečenem spominu na Karena Asrijana. Na drugem turnirju serije FIDE Grand Prix v Sočiju je Aronjan v finalu premagal Aleksandra Griščuka ter tekmovanje končal z 8,5 točke od 13 in zmogljivostnim ratingom 2816. Aronjan je z armensko reprezentanco zmagal na 38. šahovski olimpijadi v Dresdnu in tako drugič zapored osvojil zlato medaljo.

2009–2010 Aronjan je aprila 2009 zmagal na četrtem turnirju serije FIDE Grand Prix z izkupičkom 8,5 točke iz 13 partij, s čimer je za eno točko prehitel Petra Leka in rojaka Vladimirja Akopjana. Po zmagi na turnirju Bilbao Chess Masters Final septembra 2009 je za svetovnim prvakom Višvanatanom Anandom zaostajal le še za štiri FIDE rejting točke.

Novembra 2009 je nastopil na memorialu Mihaila Talja in zasedel četrto mesto. Decembra 2009 je prejel naziv »zaslužni mojster športa Armenije«.

Aronjan je zmagal v skupnem seštevku serije FIDE Grand Prix 2008–2010, s čimer si je zagotovil nastop na turnirju kandidatov za svetovno prvenstvo v šahu leta 2012.

Avgusta 2010 mu ni uspelo ubraniti naslova svetovnega prvaka v posprešenem šahu, saj je izgubil proti končnemu zmagovalcu Gati Kamskiju.

Novembra 2010 si je delil prvo mesto na memorialu Mihaila Talja, turnirju XXI. kategorije. Prav tako je leta 2010 v Moskvi osvojil naslov svetovnega prvaka v hitropoteznem šahu.

2011–2012 Januarja 2011 si je na 73. šahovskem turnirju Tata Steel delil tretje mesto. Marca 2011 je tretjič zmagal na zadnji izvedbi turnirja Melody Amber v šahu na slepo in hitropoteznem šahu. Novembra 2011 je Aronjan v Moskvi nastopil na memorialu Mihaila Talja, ki je potekal po sistemu vsak z vsakim z desetimi igralci. Z Magnusom Carlsenom si je delil prvo mesto, saj sta oba dosegla 5,5 točke iz 9 partij.

Januarja 2012 je Aronjan zmagal na šahovskem turnirju Tata Steel z izkupičkom 9 točk iz 13 partij in zmogljivostnim ratingom 2891. Po tem uspešnem nastopu, ki je vključeval zmage proti Hikaruju Nakamuri, Fabianu Caruani in Anišu Giriju, je Aronjan dosegel FIDE rating v višini 2824, kar je bil takrat tretji najvišji rating v zgodovini.

Oktobra je potekal finalni turnir Bilbao Chess Masters 2012, na katerem je Aronjan zasedel tretje mesto. Decembra 2012 je nastopil na turnirju London Chess Classic in zasedel šesto mesto z eno zmago, petimi remiji in dvema porazoma. Kasneje istega meseca je v Pekingu zmagal na turnirju SportAccord World Mind Games v disciplini šah na slepo..

2013–2014 Na šahovskem turnirju Tata Steel januarja 2013 je Aronjan zasedel drugo mesto – za Carlsenom – s petimi zmagami, enim porazom in sedmimi remiji. Na turnirju kandidatov leta 2013 je končal na četrtem mestu. Na turnirju v spomin na Aljehina leta 2013 je Aronjan zmagal; dosegel je tri zmage, en poraz in pet remijev.

Leta 2014 je nastopil tudi na turnirju Zurich Chess Challenge in si delil drugo mesto s Fabianom Caruano. Igral je tudi na turnirju kandidatov leta 2014, kjer si je delil predzadnje mesto.

2015–2016 Na šahovskem turnirju Tata Steel leta 2015 je dosegel eno zmago, tri poraze in devet remijev ter zbral 5,5 točke od 13 možnih. Februarja 2015 je nastopil na turnirju Grenke Chess Classic v Baden-Badnu v Nemčiji in osvojil 3,5 točke od 7. Pozneje istega meseca je igral na turnirju Zurich Chess Challenge 2015, kjer je zmagal na turnirju v hitropoteznem šahu s 4 točkami od 5. Na turnirju s klasičnim tempom igranja je zbral 4 točke od 10, na turnirju v pospešenem šahu pa 3 točke od 5. V skupnem seštevku turnirja je zasedel 4. mesto.

Aronjan je sodeloval v seriji Grand Chess Tour, ki je obsegala tri superturnirje (Norway Chess, Sinquefield Cup in London Chess Classic); v teh so si igralci prizadevali zbrati čim več točk. Na turnirju Norway Chess je dosegel 3 točke od 9 (9. mesto na turnirju). 1. septembra 2015 je zmagal na tretji izvedbi turnirja Sinquefield Cup z izkupičkom +3, pri čemer je premagal Fabiana Caruano, Hikaruja Nakamuro in Wesleyja Soja.Kavalek, Lubomir Aronian's Chess Comeback Huffington Post. 6 September 2015

Nastopil je na svetovnem šahovskem pokalu 2015, turnirju na izpadanje, ki je potekal v Bakuju v Azerbajdžanu. Ta turnir je bil eden zadnjih kvalifikacijskih turnirjev za turnir kandidatov 2016 (uvrstila sta se zmagovalec in drugouvrščeni), ki je določil izzivalca Magnusa Carlsena za dvoboj za naslov svetovnega prvaka leta 2016. V drugem krogu ga je izločil velemojster Aleksander Areščenko. Vendar pa ga je armenski poslovnež Samvel Karapetjan izbral kot kandidata organizatorja za nastop na turnirju kandidatov leta 2016.

Oktobra 2015 je sodeloval na svetovnem prvenstvu v pospešenem in hitropoteznem šahu v Berlinu v Nemčiji. Na prvenstvu v pospešenem šahu je v skupni razvrstitvi zasedel 43. mesto z 8,5 točke od 15. Na prvenstvu v hitropoteznem šahu je zasedel 11. mesto s 13,5 točke od 21. Aronjan je leta 2015 z ekipo Sibirija Novosibirsk, za katero so nastopali tudi Kramnik, Griščuk, Li Chao, Wang Yue, Korobov, Kokarev in Bočarov, osvojil evropski klubski pokal v šahu.

Decembra 2015 je Aronjan nastopil na zadnjem turnirju serije Grand Chess Tour, London Chess Classic. Na tem turnirju je dosegel 5 točk iz 9 možnih, vključno z zmago proti Veselinu Topalovu. Skupno je zbral 22 od 39 možnih točk serije Grand Chess Tour, se uvrstil med najboljše tri v skupnem seštevku in si tako zagotovil povabilo za nastop v naslednji sezoni te serije.

2017–2018