Por-Bažin (rusko: Пор-Бажын, Por-Bažin, tuvansko: Пор-Бажыѣ, Por-Bažin) je porušeno urtrjeno naselje na jezerskem otoku visoko v gorah južne Tuve v južni Sibiriji v Rusiji. V tuvanščini njegovo ime pomeni 'glinena hiša'. Izkopavanja kažejo, da je bilo naselje zgrajeno kot ujgurska palača/trdnjava v 8. stoletju našega štetja in kmalu zatem preurejeno v manihejski samostan. Po kratki zasedbi je bil samostan zapuščen in na koncu uničen v potresu in poznejšem požaru. Arhitektura ima značilnosti kitajske arhitekture dinastije Tang.
Zgodovina Gradnja trdnjave se je začela poleti 777 med vladavino Bogu kagana (vladal 744–840 n. št.), tretjega kagana Ujgurskega kaganata.Кузьмин Я. В. (15. junij 2020). »Когда и кто построил средневековую крепость Пор-Бажин в Туве?«. генофонд.рф. Arhivirano iz spletišča dne 2. marca 2021. Pridobljeno 5. aprila 2022. Datum je bil določen z dendrokronologijo na podlagi Miyakejinega dogodka leta 775, po katerem se je v lesu izjemno zrasla koncentracija izotopov 14C, 10Be in 36Cl.Егор Антонов. Как вспышка на солнце «объяснила» происхождение заброшенной крепости. Наука и жизнь, 2020. str. 78-80. Arhivirano 27. novembra 2020.
Trdnjava ima pravokotno obliko in jasno načrtovano notranjo postavitev, vključno z osrednjo zgradbo in manjšimi zgradbami v središču in ob obzidju. Sredi vzhodnega obzidja so bila vrata z utrjenimi stolpi. Trdnjava je od zahoda proti vzhodu merila 211 metrov in od severa proti jugu 158 metrov. Skupna površina trdnjave je 3,3 hektarja. Obzidje je bilo visoko do 9,5 metra. Kompleks z labirintom notranjih notranjih zidov zavzema skoraj celotno površino otoka, na katerem stoji. Zunanje obzidje je bilo debelo več kot 10 metrov. Stavbe so so bile zgrajene iz blatnih zidakov. Trdnjava je zaradi svoje lege in oddaljenosti od prometnih poti relativno dobro ohranjena. Dostop do območja trdnjave je mogoč le po zraku, v sušnih obdobjih tudi s terenskim vozilom.
thumb|200px|Starodavni strešniki med ruševinami trdnjave Por-Bažin
Ruševine trdnjave je leta 1891 odkril Dmitrij Aleksandrovič Klemenc, zaposlen v muzeju Minusinska. Med letoma 1957 in 1963 je bila organizirana arheološka odprava, ki jo je vodil Sevjan Weinstein, profesor na Inštitutu za etnologijo in antropologijo Ruske akademije znanosti. на сайте Культурного фонда «Крепость Пор-Бажын» Leta 1995 je najdišče z odlokom predsednika Ruske federacije št. 176 z dne 20. februarja 1995 pridobilo status zveznega spomenika z imenom "Starodavna ujgurska trdnjava Por-Bažin, 8.–9. stoletje n. št.".
Leta 2004 je vlada Tuve sprejela program za razvoj kulture Tuve za obdobje 2005–2010, ki je vključeval načrte za ustanovitev parka-trdnjave Por-Bažin.
1. junija 2007 je v Por-Bažinu pod okriljem ruskega ministrstva za izredne razmere začela delo nova arheološka odprava, ki poskuša obnoviti osrednji tempelj (palačo). Poleg arheologov in osebja EMERCOM v odpravi sodelujejo tudi študenti z različnih ruskih univerz. Tabor arheologov in otok s trdnjavo povezuje 1,3 kilometra dolg most na pilotih. V taboru je bilo leta 2007 stalno nameščeno tehnično osebje 38 ljudi.
thumb|left|250px|Vajnstejnov načrt najdišča, dopolnjen leta 2007
Por-Bažin je postal znan po vsej državi po zaslugi prizadevanj Sergeja Kužugetoviča Šojguja, pomembnega sovjetskega in ruskega državnika in vojaške osebnosti. Ustanovljena je bila Kulturna fundacija trdnjave Por-Bažin s predsednico Marijo Valerjevno Ignatovo. Njen namen je organiziranje in financiranje arheoloških odprav za raziskovanje ruševin starodavne ujgurske trdnjave. Ta znanstveni projekt, v katerem je do zdaj sodelovalo več kot sto znanstvenikov iz najrazličnejših disciplin, je postal tudi pobuda za domoljubno vzgojo mladih.
Analiza starodavnih ujgurskih runskih spomenikov v Mongoliji kaže, da se je zahodni poletni tabor ujgurskih kaganov v letih 750–760 nahajal v Tuvi v bližini porečja reke Tes, na mestu trdnjave Por-Bažin.Кляшторный С. Г. Касар-куруг: западная ставка уйгурских каганов и проблема идентификации Пор-Бажына // Археология, этнография и антропология Евразии, 50, 2012 Trdnjava in palačni kompleks Por-Bažin sta bila zgrajena na ukaz ujgurskega kagana Mojunčurja (Bajančurja) med pohodom Ujgurov proti turškemu plemenu Čik leta 750. Kmalu po gradnji je v trdnjavi izbruhnil požar. V tleh ene od majhnih sob so našli zaklad 58 železnih surovcev, ki so bili namenjeni kovanju orožja.Камалов А. К. По следам древних уйгуров: казахстанская экспедиция в Республику Тува (2015) , 2015
Sklici
Kategorija:Ustanovitve v 8. stoletju Kategorija:Arheološka najdišča v Rusiji