Pica marinara (, dob. »mornarska pica«) je tipična italijanska okrogla pica, ki izvira iz Neapelja in velja za najstarejšo pico s paradižnikovim nadevom oziroma pelati na svetu.
Glede na uredbo Evropske komisije št. 97/2010 je bila pica marinara prvič predstavljena že leta 1734, takrat je bilo na njej pet sestavin, poleg današnjih priznanih štirih klasičnih sestavin še bazilika. Zgleda pa, da je leta 1866 je Francesco de Bourcard v svoji knjigi Usi e costumi di Napoli ("Navade in običaji v Neaplju", str. 124) to pico opisal pod drugim imenom (paradižnik pri obeh picah je bil dodatek).
Zanjo so značilni mehko in tanko testo ter visoki zapečeni robovi. Za njo tradicionalno uporabljajo slivov paradižnik San Marzano (znan tudi kot pelati), ki izvira iz italijanske pokrajine Kampanija, in ga tam tudi gojijo, ali pa tudi grozdni paradižnik Pomodorino del Piennolo del Vesuvio, ki ga gojijo prav v Neaplju. Poleg paradižnika nadev tradicionalno sestavljajo še ekstra deviško olje, česen in origano.
Strogo gledano velja za eno izmed dveh originalnih variacij neapeljske pice, druga je Margerita. Sicer pa obstaja danes veliko sodobnejših različic neapeljske pice, ki jih določajo različni nadevi.
Kot zanimivost, v veliki večini slovenskih picerij (z nekaj izjemami) prave originalne marinare ni na meniju, saj naj bi bila preveč borna, slovenska pica pa sloni predvsem na veliko sira in številnih dodatkih.
Umetnost priprave te pice je vključena na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.
Recept Po pravilih Associazione Verace Pizza Napoletana (AVPN) mora biti pravo testo pripravljeno iz pšenične moke, naravnega neapeljskega ali pivskega kvasa, soli in vode. Testo je vedno nemastno in brez sladkorja. Predpisi določajo, da mora biti testo narejeno predvsem iz srednje močne in fino mlete pšenične moke, pri čemer je največ 20 % močne moke (W vrednost nad 350). Od konca druge svetovne vojne v Italiji, ko je bila močna moka uvožena iz Kanade kot del Marshallovega načrta, se ta močna moka imenuje moka manitoba. Idealno je, da testo v hladilniku vzhaja od 24 do 48 ur.
Testo je treba gnesti ročno ali z mešalnikom pri nizki hitrosti. Po vzhajanju ga je treba oblikovati ročno brez pomoči valjarja ali drugega stroja in ne sme biti debelejše od 3 milimetrov. Peči se mora 60–90 sekund v pečici na drva pri 485 °C. Ko je pečeno, mora biti mehko, elastično, nežno in dišeče.
Tradicionalni nadevi PelatiČesenOriganoEkstra deviško oljesredina|brezokvirja|180xsredina|brezokvirja|200xsredina|brezokvirja|220xsredina|brezokvirja|220x
Glej tudi Štirje siri Margerita Kapričoza Štirje letni časi
Sklici
Zunanje povezave Uradna stran, disciplinare internazionale AVPN Mednarodni predpisi
Kategorija:Pica Kategorija:Neapelj Kategorija:Italijanska kuhinja