Bruselj (, flamsko/), uradno Regija Bruselj-glavno mesto ali Bruseljska regija (, ), je prestolnica Belgije in obenem Evropske unije. Z okoli 1,2 milijona prebivalcev je največje belgijsko mesto. V širšem velemestnem območju živi več kot 1,8 milijona prebivalcev. Bruselj je ena od treh belgijskih avtonomnih regij, ki je teritorialno v celoti obkrožena s Flandrijo (kot enklava), saj leži nekoliko severneje od flamsko-valonske meje. Regija se deli na 19 občin, Bruselj (v ožjem pomenu) pa je ena izmed teh občin.
V mestu imata sedež dve od treh glavnih institucij EU: Evropska komisija in Svet Evropske unije. Tretja institucija, Evropski parlament, ima sicer sedež v Strasbourgu, kjer potekajo tudi plenarna zasedanja, medtem ko so zasedanja odborov tudi v Bruslju. Zato včasih uporabljamo ime Bruselj kar kot sopomenko za institucije Evropske unije ali t. i. evrokracijo. Mesto je tudi politični sedež zveze NATO in Zahodnoevropske unije (WEU).
Etimologija Najpogostejša teorija o izvoru imena Bruselj je, da izhaja iz stare nizozemščine bruocsella, broekzela ali broeksela, kar pomeni 'močvirje' (bruoc/broek) in dom (sella/zele/sel) ali 'dom v močvirju'. Geert van Istendael Arm Brussel, uitgeverij Atlas, Sveti Vindicijan, škof Cambraija, je prvič zapisal ime kraja Brosella leta 695 , ko je bil še zaselek. Imena vseh občin v Bruseljski regiji so nizozemskega izvora, razen Evere, ki je keltskega izvora.
Zgodovina
Zgodnje obdobje Bruseljska zgodovina je tesno povezana z zahodno Evropo. Sledovi človeške poselitve segajo v kameno dobo s sledovi in mestnimi imeni, povezanimi s t. i. megalitsko kulturo. V antiki so regijo zasedli Rimljani, kar dokazujejo arheološki ostanki, odkriti v bližini centra. Po padcu zahodnorimskega cesarstva je bila regija vključena v frankovsko cesarstvo.
Izvor naselja, ki naj bi postal Bruselj, je v gradnji kapele svetega Gagerika na otoku v reki Senne okoli leta 580. Uradna ustanovitev Bruslja se običajno omenja okoli leta 979, ko je vojvoda Karel iz Spodnje Lorene prinesel relikvije svete Gudule iz Moorsela v kapelo svetega Gagerika. Karel naj bi prvo trajno utrdbo v mestu zgradil na tem otoku.
Srednji vek Lambert I. iz Leuvna, grof Leuvna, je bruseljsko okrožje pridobil okoli leta 1000, ko se je poročil s Karlovo hčerko. Bruselj je zaradi svoje lokacije na obalah Senne na pomembni trgovski poti med Bruggeem in Gentom ter Kölnom postal trgovski center, specializiran za trgovino s tekstilom. Mesto je raslo precej hitro in se razširilo v zgornje mesto (območja Treurenberg, Coudenberg in Sablon), kjer je bila manjša možnost poplav. Ker se je število prebivalcev povečalo na približno 30.000, so bila okoliška močvirja izsušena, da bi omogočili nadaljnjo širitev. V tem času se je začela gradnja stolnice svetega Mihaela in svete Gudule (1225), ki je nadomestila starejšo romansko cerkev. Leta 1183 so grofje iz Leuvna postali vojvode Brabanta. Vojvodina Brabant v primerjavi z grofijo Flandrijo ni bil fevd francoskega kralja, temveč je bil vključen v Sveto rimsko cesarstvo. V začetku 13. stoletja je mesto dobilo prvo obzidje Zo ontstond Brussel Vlaamse Gemeenschapscommissie – Commission of the Flemish Community in Brussels. Po gradnji obzidja se je Bruselj precej povečal. Da bi se mesto razširilo, je bilo med letoma 1356 in 1383 postavljeno še drugo obzidje. Danes je še mogoče videti sledove predvsem zato, ker majhen obroč, vrsta cest v središču Bruslja, povezuje zgodovinsko mestno jedro, sledi so v nekdanji smeri obzidja.
Zgodnja sodobna doba
V 15. stoletju je z dediščino poroke Margarete III. Flandrijske s Filipom Drznim, burgundskim vojvodo, prišel novi brabantski vojvoda iz rodbine Valoijskih (in sicer Antoine, njun sin). Leta 1477 je burgundski vojvoda Karel Drzni umrl v bitki pri Nancyju. S poroko hčerke Marije Burgundske (rojene v Bruslju) s cesarjem Maksimilijanom I. so dežele pripadle Habsburžanom. Brabant je izgubil svojo neodvisnost, vendar je Bruselj postal knežja prestolnica uspešne Burgundske Nizozemske, znane tudi kot Sedemnajst provinc, in rasel. Po smrti Marije leta 1482 je njenemu sinu Filipu Lepemu uspelo kot vojvodi Brabanta. Leta 1506 je postal kralj Kastilije, zato se je začelo obdobje Španske Nizozemske.
Leta 1516 je bil Karel V., ki je bil dedič Nizozemske od leta 1506, razglašen za španskega kralja v stolnici svetega Mihaela in svete Gudule v Bruslju. Po smrti svojega dedka cesarja Maksimiljana I. leta 1519, je Karel postal vladar habsburškega cesarstva in bil kasneje kronan za svetega rimskega cesarja. Leta 1555 se je odpovedal prestolu v palači Coudenberg. Ta veličastna palača, znana po vsej Evropi, se je močno povečala, saj je prvič postala sedež brabantskih grofov, vendar je bila leta 1731 uničena zaradi požara.
V 17. stoletju je bilo mesto središče čipkarske industrije. Leta 1695 je francoski kralj Ludvik XIV. v devetletni vojni poslal vojake, da so bombardirali Bruselj s topovi. Skupaj z nastalim ognjem je bil to najbolj uničujoč dogodek v celotni zgodovini Bruslja. Veliki trg je bil uničen skupaj s 4000 stavbami, tretjino vseh stavb v mestu. Obnova mestnega središča v naslednjih letih je globoko spremenila videz mesta in pustila številne sledi, ki so vidne še danes.
Po utrechtski pogodbi leta 1713 je bila španska suverenost nad južno Nizozemsko prenesena na avstrijsko vejo Habsburžanov. Ta dogodek je začetek obdobja Avstrijske Nizozemske. Mesto je Francija zavzela leta 1746 med vojno za avstrijsko nasledstvo, vendar je bil tri leta kasneje vrnjen Avstriji. Bruselj je ostal z Avstrijo do leta 1795, ko je južno Nizozemsko zajela in priključila Francija. Bruselj je postal glavno mesto departmaja Dyle. Francosko vladanje se je končalo leta 1815 s porazom Napoleona v bitki pri Waterlooju, ki leži južno od današnje Bruseljske regije. Z dunajskim kongresom se je Južna Nizozemska pridružila kraljevini združene Nizozemske pod okriljem Viljema I. iz rodbine Orange. Nekdanji departma Dyle je postal provinca Južni Brabant, Bruselj pa njegovo glavno mesto.
Pozna sodobna doba
Leta 1830 je v Bruslju potekala belgijska revolucija po izvedbi Auberjeve opere La Muette de Portici v gledališču La Monnaie. Bruselj je postal glavno mesto in sedež nove države. Južni Brabant se je preimenoval preprosto v Brabant, Bruselj pa njegovo glavno mesto. 21. julija 1831 se je Leopold I., prvi belgijski kralj, povzpel na prestol, uničil mestno obzidje in zgradil številne stavbe.
Po osamosvojitvi je mesto doživelo še več sprememb. Bruselj je postal finančni center, zahvaljujoč številnim podjetjem, ki jih je Société Générale de Belgique postavil v orbito. Industrijska revolucija in gradnja kanala Bruselj–Charleroi sta s trgovino in proizvodnjo mestu prinesla blaginjo. Svobodna univerza v Bruslju je bila ustanovljena leta 1834. Leta 1835 je bila zgrajena prva železnica zunaj Anglije, ki je povezala Bruselj (Molenbeek) z Mechelenom.
V 19. stoletju se je bruseljsko prebivalstvo precej povečalo; od približno 80.000 do več kot 625.000 ljudi v mestu in njegovi okolici. Reka Senne je postala resna nevarnost za zdravje. Od leta 1867 do leta 1871 je bila pod mandatom župana Julesa Anspacha na celotnem poteku skozi urbano območje popolnoma prekrita. To je omogočilo obnovo mesta in gradnjo sodobnih zgradb v Haussmannovem slogu vzdolž osrednjih bulvarjev, ki so značilni danes za središče Bruslja. Iz tega obdobja izhajajo stavbe, kot so Bruseljska borza (1873), Sodna palača (1883) in Kraljeva cerkev svete Marije (1885). Ta razvoj se je nadaljeval v celotni vladavini kralja Leopolda II. Mednarodna razstava leta 1897 je prispevala k uveljavljanju infrastrukture. Kolonialna palača (današnji Kraljevi muzej za Srednjo Afriko) v predmestju Tervurna, je bila med drugim povezana z glavnim mestom z gradnjo 11-kilometrske velike aleje.
20. stoletje
V 20. stoletju je mesto gostilo razne sejme in konference, med njimi Solvayevo konferenco o fiziki in kemiji ter dva svetovna sejma: Bruseljska mednarodna razstava leta 1935 in Expo '58. Med prvo svetovno vojno je bil Bruselj zasedeno mesto, vendar nemški vojaki niso povzročili veliko škode. Med drugo svetovno vojno je bilo mesto ponovno zasedeno in ga nemška vojska ni poškodovala, ko ga je 3. septembra 1944 osvobodila oklepna britanska divizija. Bruseljsko letališče v predmestju Zaventema je iz tega obdobja.
Po vojni se je Bruselj lotil obsežne modernizacije. Gradnja povezave sever–jug, ki povezuje glavne železniške postaje v mestu, je bila končana leta 1952, prvi bruseljski premetro (tramvaj) je bil končan leta 1969, prva proga bruseljske podzemne železnice pa odprta leta 1976. Od začetka šestdesetih let je Bruselj postal dejansko prestolnica tega, kar bo postalo Evropska unija, zato so zgradili številne sodobne stavbe. Razvoj je dovolil napredek z malo pozornosti estetiki novejših stavb, številne arhitekturne znamenitosti pa so bile porušene, da bi dale prostor novim zgradbam, ki so se pogosto srečevale z okolico, kar je pomenilo proces bruselizacije (vsesplošno in brezskrbno uvajanje sodobnih visokih stavb v džentrificirane soseske in je postal znan kot "nenaklonjen urbani razvoj in prenova").
Sodobnost Bruseljska regija je bila ustanovljena 18. junija 1989, po ustavni reformi leta 1988. Ima dvojezični status in je ena od treh zveznih regij Belgije skupaj s Flandrijo in Valonijo. Rumeni iris (Iris pseudacorus) je grb regije (ki se nanaša na prisotnost teh cvetov na prvotnem položaju mesta) in stilizirano različico, prikazano na uradni zastavi Bruseljske regije.
V zadnjih letih je Bruselj postal pomembno prizorišče mednarodnih dogodkov. Leta 2000 je Bruselj z osmimi drugimi evropskimi mesti postal Evropska prestolnica kulture. Bruselj je leta 2014 gostil 40. vrh G7.
22. marca 2016 so v Bruslju eksplodirale tri bombe, dve na letališču Bruselj v Zaventemu in ena na postaji podzemne železnice Maalbeek/Maelbeek, kar je povzročilo 32 žrtev, tri smrti samomorilcev in 330 ranjenih. To je bilo najbolj smrtonosno teroristično dejanje v Belgiji.
Geografija
Lokacija in topografija Bruselj leži v severnem osrednjem delu Belgije, približno 110 km od belgijske obale in približno 180 km od južne konice Belgije. Je v središču Brabantske planote, približno 45 km južno od Antwerpna (Flandrija) in 50 km severno od Charleroija (Valonija). Njegova povprečna nadmorska višina je 57 metrov in se spreminja od najnižje točke v dolini, skoraj povsem pokrite z reko Senne (ali Zenne), ki jo reže od vzhoda proti zahodu, do najvišje točke v Sonijskem gozdu na jugovzhodni strani. Poleg reke Senne so še pritoki, kot sta Maalbeek in Woluwe, na vzhodu regije pa so pomembne višinske razlike. Bruseljski osrednji bulvarji so na nadmorski višini 15 metrov. Najvišja točka leži na koti okoli 108 metrov, blizu Place de l'Altitude Cent / Hoogte Honderdplein v Forestu.
Podnebje V Köppnovi podnebni klasifikaciji ima Bruselj oceansko podnebje (Cfb). Bližina obalnih območij vpliva na podnebje tega območja s pošiljanjem morskih zračnih mas iz Atlantskega oceana. V bližini mokrišč zagotavlja tudi morsko zmerno podnebje. V povprečju (na podlagi meritev v zadnjih 100 letih) je v Bruseljski regiji približno 200 dni dežja letno, kar je druga največja vrednost vseh evropskih prestolnic za Dublinom (Irska). Sneženje je redko, povprečno 24 dni letno. V Bruslju so pogosto hude nevihte.
Bruselj kot glavno mesto
19 občin Bruseljske regije Anderlecht Auderghem/Oudergem Berchem-Sainte-Agathe/Sint-Agatha-Berchem Bruselj (občina)|Bruselj Etterbeek Evere Forest/Vorst Ganshoren Ixelles/Elsene Jette Koekelberg Molenbeek-Saint-Jean/Sint-Jans-Molenbeek Saint-Gilles/Sint-Gillis Saint-Josse-ten-Noode/Sint-Joost-ten-Node Schaerbeek/Schaarbeek Uccle/Ukkel Watermael-Boitsfort/Watermaal-Bosvoorde Woluwe-Saint-Lambert/Sint-Lambrechts-Woluwe Woluwe-Saint-Pierre/Sint-Pieters-Woluwe