Makav tudi Macau ali Macao (kitajsko: 澳門; 澳门 ), uradno ime Posebna administrativna regija Ljudske republike Kitajske Makav, je posebna administrativna regija v Ljudski republiki Kitajski.
Makav je bil dolga stoletja portugalska kolonija, potem ko ga je kitajsko cesarstvo leta 1557, v času Mingove dinastije, dalo Portugalcem v najem kot trgovsko postojanko. Kljub portugalski zasedbi je ozemlje kolonije uradno spadalo pod kitajsko cesarstvo in upravo, šele leta 1887 so Portugalcem podelili trajno okupacijsko pravico. Makav je bil zadnja Portugalska in evropska kolonija na svetu, pod portugalsko upravo je ostal do leta 1999, ko je bilo ozemlje vrnjeno Kitajski. Ker je Makav posebno administrativno območje, sta vlada in uprava ozemlja ločena od preostale Kitajske.
Otočje je bilo sprva slabo poseljeno in gospodarsko razvito, z uvedbo igralništva ter z njim povezanega turizma pa se je to korenito spremenilo. Danes je Makav uvrščen na deveto mesto po zaslužku iz področja turizma, njegova igralniška industrija pa je za sedemkrat večja od tiste v Las Vegasu. Čeprav ima območje enega največjih dohodkov na svetu, tam vlada velika dohodkovna neenakost.
Makav ima zelo visok indeks človeškega razvoja in četrto najvišjo pričakovano življenjsko dobo na svetu. Območje je zelo močno urbanizirano, kar dve tretjini ozemlja je bilo pridobljenega z izsuševanjem.
Etimologija Prva znani zapis o imenu Macau, predstavljen kot Ya/A Ma Gang ("") se je pojavil 22. novembra 1555. Lokalni prebivalci so verjeli, da je boginja morja Mazu (drugače imenovana A-Ma) blagoslovila in zaščitila pristanišče in morje okoli templja A-Ma zato so za označitev tega področja uporabljali njeno ime.. Ko so portugalski raziskovalci prvič prispeli na to področje in so spraševali po imenu kraja, so domačini mislili, da sprašujejo po templju, zato so jim povedali da je to Ma Kok ().. Portugalci so to razumeli kot Amaquão. Skozi čas so se uporabljala različna imena dokler se v 17. stoletju nista uveljavila Amacão/Amacao in Macão/Macao, danes pa se je mednarodno uveljavilo ime Macao in Macau.
Polotok Makav ima v kitajščini več imen: Jing'ao (), Haojing () in Haojingi'ao ().. Otoke Taipa, Coloane in Hengčin so skupaj imenovali Šizimen (). Ta imena so kasneje v kantoščini postala Aomen (), Oumún v prevodu je to pomenilo zalivska vrata ali pristaniška vrata kar se nanaša na celoten teritorij.
Zgodovina Območje je bilo naseljeno že v času dinastije Han.. Kot večje naselje se je Makav razvil šele po prihodu Portugalcev v 16. stoletju. Prvi evropski raziskovalec, ki je dosegel Kitajsko, je bil Jorge Álvares leta 1513.. Portugalski trgovci so trgovsko točko Tamão (današnji Tuen Mun) najprej vzpostavili v vodah okoli Hongkonga in začeli redno trgovati z okoliškimi naselji in južno Kitajsko. Zaradi vojaškega spopada med Mingom in portugalsko mornarico so bili trgovci leta 1521 izgnani.. Kljub prepovedi se je trgovina nadaljevala na drugih lokacijah vzdolž Biserne reke tako so se Portugalci naselili v Makavu. Trgovski odnosi so se ponovno vzpostavili leta 1554 tri leta zatem pa so Portugalci v trajni najem dobili Makav.. V zameno so morali na leto plačati 500 srebrnih taelov..
Majhna trgovska postojanka je hitro postala rastoče mesto.. Leta 1576 je bila ustanovljena rimokatoliška škofija Makav, leta 1583 pa je bil ustanovljen senat, ki je urejal občinske zadeve hitro rastočega mesta. Mesto je bilo na vrhuncu svoje moči konec 16. stoletja ko je preko njega potekal izvoz kitajske svile na Japonsko.. Čeprav je bilo Portugalcem sprva prepovedano utrjevati mesto so ti zaradi nizozemskih vojaških vpadov zgradili Fortaleza do Monte. Nizozemci so mesto napadli leta 1622, vendar so ga Portugalci uspešno ubranili.. V štiridesetih letih 17. stoletja je moč kolonije zaradi večjega števila katastrofalnih dogodkov začela upadati. Japonska je leta 1639. zaustavila trgovino in se zaprla vase, zaradi česar so Portugalci izgubili dostop do izredno donosnega trga in trgovskih poti. Leta 1640. je prišlo do vojne med Portugalsko in Španijo, leta 1641 pa so Nizozemci zasedli Malako, ki je bila pomembna trgovska postaja na poti proti Evropi...
Leta 1644 je Kitajska zaradi spopada med dinastijama Ming in Čing vzpostavila politiko Haidžin in se zaprla vase. S tem je bilo prepovedano vsako trgovanje s Kitajsko, trgovanje pa je bilo omejeno le na Makav.. Leta 1684 je cesar Kangxi odpravil prepoved, Kitajska je ponovno omejila trgovino leta 1757 v okviru kantonskega sistema.. Trgovske ladje so se morale najprej ustaviti v Makavu, preden so nadaljevale pot v Kanton.. Organi oblasti Čing so imeli v tem obdobju veliko večjo vlogo pri opravljanju ozemlja, kitajski prebivalci so bili podvrženi sodišču Čing, po letu 1740. pa je vsako novogradnjo moral odobriti mandarin. V 18. stoletju je vedno bolj donosna začela postajati trgovina z opijem, zaradi česar je Makav ponovno postal pomembno trgovsko središče..
Po prvi opijski vojni in ustanovitvi britanskega Hongkonga je Makav izgubil svojo vodilno vlogo trgovskega pristanišča.. V tem času je bila v koloniji glavna panoga proizvodnja petard, kadil, tobaka in čaja... Portugalska je izkoristila povojno šibkost kitajskega cesarstva in nad Makavom uveljavila svojo suverenost. Prenehala je z plačevanjem letne najemnine. ter si v letih 1851 in 1864 priključila otoka Paipa in Coloane.. Zasedla je tudi otoke Lapa in Montanha, vendar ju je do leta 1887 vrnila, ko je bil v Pekingu podpisan kitajsko-portugalski sporazum, ki je urejal status portugalskega Makava. Ta sporazum je Portugalski prepovedoval, da bi se odrekla Makavu brez kitajske odobritve.. Kljub občasnim konfliktom med kantonsko vlado in kolonialno vlado je status Makava ostal nespremenjen, tako je bilo tudi med portugalsko revolucijo leta 1910 in kitajsko revolucijo 1911.. Leta 1928 je bila ponovno sklenjena pekinška pogodba s katero je Kuomintang potrdil portugalsko pristojnost v Macau.
Med drugo svetovno vojno Japonci niso zasedli kolonije in so na splošno spoštovali portugalsko nevtralnost v Makavu. Leta 1943 je prišlo do incidenta, v katerem so Japonci zajeli britansko ladjo v vodah Makava. Po tem dogodku je Japonska namestila skupino vladnih svetovalcev kot alternativo vojaški okupaciji. Območje se je med vojno izognilo vojaškim spopadom, razen leta 1945, ko so zavezniška letala bombardirala skladišče goriva po tem, ko so zavezniki izvedeli, da se kolonialna vlada pripravlja na prodajo goriva Japoncem. Portugalska je leta 1950 dobila za odškodnino več kot 20 milijonov dolarjev..
Med kitajsko državljansko vojno se je v koloniji naselilo veliko beguncev iz Kitajske. Rastoče prebivalstvo in dostop do poceni delovne sile je Makav omogočil gospodarsko rast, saj je kolonija razširila svojo industrijo oblačil in tekstila, razvila turizem in legalizirala igralniške igre.. Zaradi vse večjega nezadovoljstva med kitajskimi prebivalci je na vrhuncu kulturne revolucije decembra 1966 izbruhnil upor, razglašene so bile izredne razmere, v spopadih med civilisti in policijo je bilo ubitih osem civilistov, več kot dvesto pa ranjenih. Portugalska je kasneje izgubila popoln nadzor nad kolonijo in se strinjala, da bo sodelovala s komunističnimi oblastmi v zameno za nadaljnje upravljanje kolonije..
Po nageljnovi revoluciji leta 1974 in dekolonizaciji, ki je temu sledila, se je Portugalska Makavu kot čezmorski provinci odpovedala in ga priznala kot kitajsko ozemlje pod portugalsko upravo.. Ko je Kitajska z Veliko Britanijo sklenila dogovor o prihodnosti Hongkonga, so se leta 1986 s Portugalsko začela pogajanja o prihodnosti Makava. Leta 1987 je bil sklenjen sporazum, po katerem bi Portugalska predala Makav Kitajski leta 1999, ta pa bi tam ohranila politični in gospodarski sistem še petdeset let po prenosu.. V zadnjih letih portugalske kolonialne vladavine se je Makav hitro urbaniziral. Izpeljani so bili številni veliki infrastrukturni projekti kot je bilo npr. mednarodno letališče in kontejnerski terminal.. Makav je 20. decembra 1999 po 442 letih portugalske vladavine prešel pod Kitajsko.
Po prenosu je Makav liberaliziral igralniško industrijo (to je prej regulirala vlada), da bi privabil tuje vlagatelje in omogočil začetek novega obdobja gospodarskega razvoja. Regionalno gospodarstvo je med letoma 2002 in 2014 doseglo dvomestno stopnjo rasti, zaradi česar je Makav eno od najbogatejših gospodarstev na svetu.. Politične razprave so osredotočene na neodvisnost regije in spoštovanje načela »ena država, dva sistema«. Sporna so vprašanja nacionalne varnostne zakonodaje, na splošno pa imajo prebivalci Makava visoko raven zaupanja v vlado..
Leta 2015 je državni svet preoblikoval meje Makava. Ta se je premaknila severno od Canal dos Patos, znatno se je razširila tudi pomorska meja. S tem se je površina ozemlja Makava povečala za 85 kvadratnih kilometrov.https://www.scmp.com/news/china/article/1892248/green-light-given-extend-macau-administrative-area
Vlada in politika Makav je posebno upravno območje Kitajske, katerega izvršna, zakonodajna in sodna oblast so prenesene z nacionalne vlade.. Kitajsko-portugalski sporazum je s prenosom suverenosti zagotovil gospodarsko in upravno kontinuiteto, zaradi česar je bil izvršni vladni sistem večinoma podedovan iz kolonialne zgodovine Makava.. V skladu s temi pogoji in načelom >>ena država, dva sistema<< je temeljni zakon Makava regionalna ustava.. Ker so se pogajanja za ureditev statusa začela po koncu pogajanj za Hongkong, je vladna ureditev v Makavu zelo podobna tisti v Hongkongu..
Regionalna vlada je sestavljena iz treh vej:
Izvršni direktor: je odgovoren za uveljavljanje regionalne uprave Chapter IV Article 50., lahko zahteva ponovno obravnavo zakonodaje, Chapter IV Article 51. in imenuje člane izvršnega sveta, del zakonodajne oblasti in imenuje glavne uradnike. Izvršni direktor lahko v skladu z izvršnim svetom predlaga nove zakone Chapter IV Article 58. izda podzakonske predpise in ima pooblastilo za razpustitev zakonodajne oblasti. Chapter IV Article 52.
Zakonodajna skupščina: enodomna zakonodajna skupščina sprejema regionalne zakone, odobrava proračun in ima moč, da odstavi izvršnega direktorja. Chapter IV Article 71.
Pravosodje: sodišče prve stopnje in nižje stopnje, sodnike imenuje izvršni direktor na podlagi priporočil komisije, interpretira zakone in zavrne tiste, ki so v neskladju z ustavo. Chapter VIII Article 143. Chapter IV Article 87.
Izvršni direktor je vodja vlade in je lahko na položaju največ dva petletna mandata. Chapter IV Article 48. Imenuje ga državni svet (pod vodstvom kitajskega premiera) po nominaciji volilnega odbora, ki ga sestavlja 400 vodij podjetij, skupnosti in vlade.
Zakonodajna skupščina ima 33 članov, od katerih vsak opravlja štiriletni mandat: 14 članov je neposredno izvoljenih, 12 posredno, 7 pa jih imenuje izvršni odbor. Posredno izvoljeni poslanci so izbrani od omejenega števila volivcev, ki jih predstavljajo gospodarske panoge ali posebne interesne skupine. Vsi neposredno izvoljeni člani so izbrani s sorazmerno zastopanostjo.
Leta 2017 je imelo v zakonodajni skupščini svoje kandidate dvanajst strank.. Te stranke so se združile v dve ideološki skupini: pro-kitajska (sedanja vlada) in pro-demokratična.. Makav na nacionalnem ljudskem kongresu zastopa dvanajst poslancev, ki jih izbere volilni odbor in 29 delegatov na kitajski politični posvetovalni konferenci, ki jo imenuje centralna vlada.. Chapter IV Article 47.
Makav ima ločene pristojnosti, zato kitajska nacionalna zakonodaja v večini nima veljave. Pravosodni sitem Makava temelji na portugalskem civilnem pravu in nadaljuje pravno tradicijo, vzpostavljeno med kolonialno vlado. Moč osrednjega organa je omejena na regionalno pristojnosti in zakonodajo, regionalno sodišče je podrejeno socialističnemu civilnemu pravu. Odločitve odbora nacionalnega ljudskega kongresa lahko spremenijo odločitve v regionalnih sodnih postopkih..