Zgornji Boč je razloženo hribovsko naselje, ki se razteza po slemenih vzhodnega Kozjaka na nadmorski višini med 270 in 988 metri, v Občini Selnica ob Dravi. Leži med Šturmovo grabo na zahodu, reko Dravo in Janževo Goro na jugu, Selnico ob Dravi na jugovzhodu, Spodnjim Bočem na vzhodu ter Velikim Bočem na severovzhodu.

Kraj spada pod krajevno skupnost Selnica ob Dravi, župnijo Ruše in osnovnošolsko območje Maribor (oddaljeno približno 20–25 km). Osnovno prometno povezavo predstavlja asfaltirana cesta Selnica – Duh na Ostrem vrhu, s katere se približno kilometer pred Duhom odcepi pot proti Jarčevemu Vrhu in Jugovemu Dolu.

Zgornji Boč je območje velikih, gospodarsko močnih samotnih kmetij, ki so raztresene po prisojnih legah. Tu prevladuje preperelina gnajsa, tonalita in filitov, zato so tla rodovitna in primerna za obdelavo. Kmetje polja obdelujejo delno strojno, delno ročeno, kjer teren to dopušča. Pomembni panogi sta živinoreja in sadjarstvo, zlasti gojenje jabolk in hrušk za sadni sok.

Gozd ostaja eno glavnih naravnih bogastev – prebivalcem nudi les, gobe in borovnice, kar predstavlja dodaten vir dohodka.

Stanovanjske hiše so večinoma pritlične z bivalnimi prostori v podstrešju, z ločenimi velikimi lesenimi gospodarskimi poslopji. V skoraj vsaki domačiji je urejen hišni vodovod. Zanimivost naselja je mogočen kostanj pri hiši št. 17, katerega deblo meri 714 cm v obsegu.

Prebivalci se vse pogosteje vozijo na delo v dolino, predvsem v Selnico, Ruše in Maribor, nekateri pa so se tja tudi preselili.

Zgodovina Pred drugo svetovno vojno sta Zgornji in Spodnji Boč tvorila enotno naselje, imenovano preprosto Boč. Prebivalci so živeli od kmetijstva, gozdarstva in sadjarstva, življenje pa je potekalo v tesni povezanosti z naravo in skupnostjo.

Med narodnoosvobodilnim bojem je območje Zgornjega Boča postalo pomembno zaledje partizanskega gibanja. Pri Borovnikovi kmetiji (hišna št. 25) je delovala ena izmed partizanskih postojank, kjer je bil večkrat sedež štaba Lackovega odreda. Prav tu so se usklajevale akcije in zbirale informacije o sovražnikovih enotah. Nekaj kilometrov stran, pri Kolarjevi kmetiji (hišna št. 27), je 3. novembra 1944 prišlo do spopada med partizani in nemškimi enotami, ki je pustil trajen pečat v krajevnem spominu.

Po vojni se je naselje postopoma obnovilo, domačini pa so nadaljevali z delom na zemlji in v gozdu. Gospodarski razvoj v dolini je povzročil, da je del prebivalstva začel vsakodnevno migrirati na delo v industrijska središča, vendar so mnoge domačije ostale aktivne in ohranile tradicionalni hribovski značaj kraja.V preteklosti je bilo v nižjih legah naselja precej vinogradov, danes pa vinogradništvo obstaja le še ponekod. Čebelarstvo, ki je nekoč imelo pomembno vlogo, je v zadnjih desetletjih precej upadlo.

Prebivalstvo 1869-2025 +Prebivalstvo Zgornjega Boča 1869-2025leto18691880189019001910193119481953196119711981199120022010201520202025št. prebivalcev235254260219213332357312330307266285239248261236232

Sklici in opombe

Viri in literatura

Glej tudi seznam naselij v Sloveniji

Kategorija:Naselja Občine Selnica ob Dravi