V federalistični strukturi Švice je zvezna država (kanton) v svoji notranji ureditvi popolnoma svobodna. Obstajajo tudi različne organizacijske strukture in označbe ravni med kantonom in občino, ki morda tudi manjkajo. Pogosto se imenuje okrožje, v določenih kantonih tudi administrativna regija, administrativno okrožje (Verwaltungsregion), upravno okrožje (Verwaltungskreis), volilna enota (Wahlkreis), Amtei ali Amt, v francosko govorečem delu države se imenuje distrikt, v italijanskem delu države se imenuje distretto, v romanskem delu pa distrikt. Vodja okrožnega urada se imenuje okrožni upravitelj (Bezirksamtmann), okrožni komisar (Statthalter), guverner ali vladni guverner (Regierungsstatthalter).
Okraji so v glavnem namenjeni decentralizaciji kantonalne uprave in sodne organizacije, tudi strukturi sodišč. V kantonu Schwyz so okrožja glede na zgodovinski razvoj samostojni pravni subjekti s pravico pobiranja davkov in pogosto tudi z lastno deželno skupnostjo (Landsgemeinde). Podobno vlogo imajo tudi okrožja, v dobesednem prevodu krogi (Kreise; retoromansko circul ali italijansko circolo), kot npr. kanton Graubünden. V kantonu Appenzell Innerrhoden pa so v nasprotju s tem okraji najmanjše upravne enote ekvivalentne politični občini.
Vrstni red kantonov glede na 1. člen švicarske ustave.
Stanje 1. januar 2022 thumb|500px|Okrožja Švice po podatkih FSO od 1. januarja 2022 thumb|500px|Okrožja in okrožja Švice glede na FSO od 1. januarja 2022 kanton upravna enota število Zürich okraji 12 Bern upravni okrajiupravno okrožjeadministrativno okrožje 26105 Luzern amti -* Uri - - Schwyz okraji 6 Obwalden - - Nidwalden - Glarus - - Zug - - Freiburg okraji 7 Solothurn okrajiamti -*5 Basel-Stadt - - Basel-Landschaft Okraji 5 Schaffhausen - -* Appenzell Ausserrhoden - -* Appenzell Innerrhoden okraji - St. Gallen volilni okraji (Wahlkreise) -* Graubünden okraji 11 Aargau okraji 11 Thurgau okraji 5 Tessin okraji okrožja 838 Vaud okraji 10 Valais (Wallis) okraji 14 Neuenburg distrikti -* Ženeva - - Jura distrikti 3 -* Zvezni statistični urad (FSO) predvideva dodatne enote v teh kantonih, ki na splošno formalno nadaljujejo prejšnje okrožne strukture; glej naslednja kantonska poglavja. Vendar to niso okrožja v smislu kantonskega ustavnega prava.
Nekdanji okraji Švice
Nekdanji okraji in okrožja Švice
Opustitev in zmanjšanje števila okrajev v kantonih
Enajst od 26-ih kantonov je popolnoma opustilo delitev na okraje (v smislu vmesne upravne stopnje med kantoni in občinami):
Uri, Obwalden, Nidwalden, Glarus, Zug, penzell Innerrhoden, Basel-Stadt in Ženeva, Appenzell Ausserrhoden, Kanton Schaffhausen in Kanton St. Gallen
V ostalih kantonih je opustitev delitve na okraje še pod vprašajem, v nekaterih pa so se že odločili za zmanjšano število okrajev.
Seznam švicarskih okrajev glede na kantone (Vrstni red kantonov glede na švicarsko ustavo) 30px|right|Grb Kantona Zürich
Kanton Zürich Kanton Zürich je razdeljen na 12 okrajev: thumb|250px| Okraji Kantona Zürich
okraji prebivalstvo(dec. 2023) površinav km² sedež št.občin Affoltern 57.801 113,01 Affoltern am Albis 14 Andelfingen 32.732 166,64 Andelfingen 20 Bülach 164.131 185,19 Bülach 22 Dielsdorf 95.157 152,73 Dielsdorf 22 Dietikon 97.713 60,06 Dietikon 11 Hinwil 100.857 179,53 Hinwil 11 Horgen 131.202 104,16 Horgen 12 Meilen 108.710 84,63 Meilen 11 Pfäffikon 63.033 163,55 Pfäffikon 10 Uster 139.914 112,35 Uster 10 Winterthur 180.269 251,75 Winterthur 19 Zürich 433.989 87,93 Zürich 1 skupaj (12) 1.605.508 1728,94 Zürich 160 Površina kantona Zürich je 1660,83 km², plus površina jezera 68,11 km², kar pomeni skupno površino 1728,94 km² (Greifensee 8,30 km², Züriško jezero 59,81 km²). Jezero Pfäffikersee meri 3,30 km², sedem drugih vodnih teles skupaj meri 1,22 km².
Glej tudi: Občine kantona Zürich.
Do 31. decembra 1985 je občina Zollikon spadala pod okraj Zürich. Do 30. junija 1989 je 11 občin današnjega okraja Dietikon spadalo pod okraj Zürich. Zaradi zamenjave zemljišč 1. januarja 2013 iz zaselka »Obere Hueb« v občini Buch am Irchel v Neftenbach se je površina 0,05 km² spremenila iz okrožja Andelfingen v okrožje Winterthur. 30px|right|Grb kantona Bern
Kanton Bern Od 1. januarja 2010 je Kanton Bern razdeljen na pet upravnih regij in deset upravnih okrožij. Ti so v členu 39a Zakona o organizaciji vladnega sveta in uprave (organizacijski zakon) navedeni kot "navadne decentralizirane upravne enote kantona".Gesetz über die Organisation des Regierungsrates und der Verwaltung (BSG 152.01; online). Z reformo decentralizirana uprava, ki je bila odobrena na referendumu 24. septembra 2006 z večino 58,3 %, so upravna okrožja, ustanovljena pred približno 200 leti, izgubila svojo praktično funkcijo. Glede na načrtovan prenos občine Moutier na Kanton Jura s 1. januarjem 2026 bodo v skladu z referendum z dne 22. septembra 2024 vsa administrativna okrožja Kantona Bern konec leta 2025 ukinjena.
thumb|Verwaltungsregionen des Kantons Bern seit 2022thumb|Verwaltungskreise des Kantons Bern seit 2022 administrativno okrožje upravno okrožje prebivalstvo(dec. 2023) Površinain km2 sedež Število občin1. januar 2024 Berner Jura Berner Jura 53.927 541,72 Courtelary 40 Bern-Mittelland Bern-Mittelland 425.694 942,45 Ostermundigen 74 Emmental-Oberaargau Emmental 99.561 690,41 Langnau im Emmental 39 Emmental-Oberaargau Oberaargau 84.643 330,83 Wangen an der Aare 43 Oberland Frutigen-Niedersimmental 41.420 773,63 Frutigen 13 Oberland Interlaken-Oberhasli 48.753 1229,31 Interlaken 28 Oberland Obersimmental-Saanen 16.788 574,87 Saanen 7 Oberland Thun 109.442 321,98 Thun 30 Seeland Biel/Bienne 105.061 97,66 Biel/Bienne 19 Seeland Seeland 78.244 337,10 Aarberg 42 Total (5) Total (10) 1.063.533 5958,50 Bern 335 Površina kantona Bern je 5.839,53 km². Poleg tega je delež jezerskega območja 118,98 km² (Tunsko jezero 47,85 km², Brienško jezero 29,77 km², delež: Bielsko jezero 39,17 km² in Neuchâtelsko jezero 2,19 km²). Tako je skupna površina kantona Bern 5.958,51 km².
Glej tudi: Občine kantona Bern
Do 31. decembra 2009 je 26 upravnih okrožij () sestavljalo decentralizirane upravne enote kantona. Čeprav obstajajo še danes v skladu z organizacijskim zakonom, jim je praktično funkcijo dodelil le zakon o posebnem statutu Bernske jure in o francosko govoreči manjšini dvojezičnega upravnega okrožja Biel (Zakon o posebnem statutu), tako da upravna okrožja Bernske jure še naprej tvorijo volilne enote za volitve Sveta Bernske jure (BJR).Gesetz über das Sonderstatut des Berner Juras und über die französischsprachige Minderheit des zweisprachigen Amtsbezirks Biel (BSG 102.15), Art. 4 (online). thumb|Amtsbezirke Kantona Bern
Okrožje Št. prebivalcev (2008) Površinain km² sedež število občin Aarberg 33.908 152,70 Aarberg 12 Aarwangen 41.526 154,00 Aarwangen 24 Bern 238.069 233,50 Bern 13 Biel 51.707 25,30 Biel/Bienne 2 Büren 22.226 87,70 Büren an der Aare 14 Burgdorf 45.783 204,60 Burgdorf BE 24 Courtelary 22,262 265.82 Courtelary 18 Erlach 10,734 84.70 Erlach 12 Fraubrunnen 38,895 123.50 Fraubrunnen 27 Frutigen 18,581 489.20 Frutigen 7 Interlaken 38,156 680.51 Interlaken 23 Konolfingen 57,249 213.50 Schlosswil 30 Laupen 14,482 87.90 Laupen 11 Moutier 22,954 216.11 Moutier 26 La Neuveville 6140 59,02 La Neuveville 5 Nidau 40.728 88,10 Nidau 25 Niedersimmental 21,705 305.50 Wimmis 9 Oberhasli 7843 551.00 Meiringen 6 Obersimmental 8005 334.10 Blankenburg 4 Saanen 8640 240.90 Saanen 3 Schwarzenburg 10,002 157.20 Schwarzenburg 4 Seftigen 36.739 189,40 Belp 25 Signau 24.222 320,10 Langnau im Emmental 9 Thun 92.363 267,00 Thun 26 Trachselwald 23.327 191,30 Trachselwald 10 Wangen 26.736 151,40 Wangen an der Aare 23 skupaj (26) 962.982 5874,06 Bern 392 70px|right|Grb Kantona Luzern
Kanton Luzern Kanton Luzern je razdeljen v 5 volilnih okrajev: Stanje: 01.januar 2025 thumb|250px|Okraji kantona Luzern amt prebivalstvo(december 2007) površinav km² sedež št.občin Entlebuch 23.969 424,59 Schüpfheim 9 Hochdorf 76.685 177,37 Hochdorf 13 Luzern Land 110.302 187,57 Luzern 16 Luzern-Stadt 85.534 29,11 Luzern 1 Sursee 78.957 273,07 Sursee 19 Willisau 57.297 337,42 Willisau 21 skupaj (5) 432.744 1493,52 Luzern 79 Glej tudi: Občine kantona Luzern
Leta 2007 so s sprejeto novo kantonsko ustavo odpravili amt-e.
Površina kantona Luzern je 1429,16 km². Površina jezera je 64,36 km² (jezero Sempach 14,39 km², jezero Baldegg 5,22 km², Luzernsko jezero 40,80 km², jezero Zug 2,43 km² in jezero Hallwil 1,52 km²). Skupna površina kantona je 1493,52 km².
Z novim zakonom o organizaciji sodišč iz leta 2010 so bili ustanovljeni tudi štirje sodni okraji, ki ne ustrezajo niti starim uradom niti volilnim okrajem. 30px|right|Grb kantona Uri
Kanton Uri Kanton Uri ni razdeljen v okraje. Glej tudi: Občine kantona Uri Kanton Uri nima (političnih) okrajev; neposredno je razdeljena na 19 občin. Vendar pa ima v skladu z Zakonom o organizaciji sodišč dve sodni okrožji na ravni prve stopnje: sodno okrožje Uri in sodno okrožje Urseren.
Skupna površina kantona Uri je 1.057,32 km². Poleg tega je jezersko območje Luzernskega jezera veliko 19,22 km². Skupna površina kantona Uri je 1.076,54 km². 30px|right|Grb kantona Schwyz
Kanton Schwyz Kanton Schwyz je razdeljen na šest okrožij, pri čemer okrožja Einsiedeln, Küssnacht in Gersau sestavljajo samo občine z istim imenom: thumb|right|250px| Okraji Kantona Schwyz okraji prebivalstvo(december 2023) površinav km² sedež št.občin Einsiedeln 16.464 98,93 Einsiedeln 1 Gersau 2414 14,35 Gersau 1 Höfe 30.124 37,61 Wollerau / Pfäffikon SZ 3 Küssnacht 14.044 29,38 Küssnacht SZ 1 March 46.101 176,76 Lachen 9 Schwyz 58.256 494,31 Schwyz 15 skupaj (6) 167.403 907,88 Schwyz 30
Glej tudi: Občine kantona Schwyz
Površina kantona Schwyz je 851,31 km². Območje jezera obsega 56,57 km² (Jezero Sihl 10,81 km², Züriško jezero 17,30 km², Luzernsko jezero 16,75 km² in Zugsko jezero 11,71 km²). Skupna površina kantona Schwyz je 907,88 km². 30px|right|Grb kantona Obwalden
Kanton Obwalden Kanton Obwalden nima okrajev; neposredno je razdeljena na sedem občin. Njegova površina je 480,62 km². Površina jezera je 9,96 km² (jezero Sarner 7,39 km², jezero Luzern 2,57 km²). Skupna površina kantona Obwalden je 490,58 km².
Glej tudi: Občine kantona Obwalden 30px|right|Grb kantona Nidwalden
Kanton Nidwalden Kanton Nidwalden nima okrajev; neposredno je razdeljena na enajst občin. Površina je 241,34 km². Jezerska površina Luzernskega jezera je 34,51 km². Skupna površina kantona Nidwalden je 275,85 km². Glej tudi: Občine kantona Nidwalden 30px|right|Grb Kantona Glarus
Kanton Glarus Kanton Glarus nima okrajev; neposredno je razdeljen na tri občine. Površina je 680,68 km². Površina jezera Walen je 4,63 km². Skupna površina kantona Glarus je 685,31 km². Glej tudi: Občine kantona Glarus 30px|right|Grb Kantona Zug
Kanton Zug Kanton Zug nima okrajev; neposredno je razdeljena na enajst občin. Površina je 207,15 km². Površina jezera je 31,58 km² (jezero Ägeri 7,28 km², jezero Zug 24,30 km²). Skupna površina kantona Zug je 238,73 km². Glej tudi: Občine kantona Zug 30px|right|Grb kantona Freiburg
Kanton Freiburg Kanton Freiburg je razdeljen na sedem okrožij. Zmanjšanje števila in reorganizacijo teh enot je državni svet leta 2010 zaradi regionalnega odpora razglasil za neuspešna.
Stanje 1. januar 2025 thumb|right|250px|Okraji kantona Freiburg okraji (nemško/francosko) prebivalstvo(december 2023) površinav km² upravno središče št.občin Broye 35.865 173.88 Estavayer-le-Lac 18 Glâne 26.511 168,66 Romont 14 Greyerz / Gruyère 61.441 489.86 Bulle 25 Saane / Sarine 111.151 217.75 Freiburg 25 See / Lac 39.299 145,85 Murten 15 Sense / Singine 46.081 265,24 Tafers 15 Vivisbach / Veveyse 21.189 134,31 Châtel-Saint-Denis 9 skupaj (7) 341.537 1672,43 Freiburg 122 Površina jezera v kantonu Fribourg je 78,14 km² (jezero Gruyère 8,56 km², jezero Neuchâtel 55,19 km² in jezero Murten 14,39 km²). Skupna površina kantona Fribourg je 1.672,42 km².
¹ (francosko govoreče z edino nemško govorečo občino Jaun)