thumb|220px|Satelitski posnetek Arabskega polotoka Arabski polotok (arabsko شِبْهُ الْجَزِيرَةِ الْعَرَبِيَّة, šibhu l-džazīrati l-ʿarabija, ali جَزِيرَةُ الْعَرَب, džazīratu l-ʿarab) ali Arabija, je polotok v zahodni Aziji, ki leži severovzhodno od Afrike na Arabski plošči. S 3.237.500 km² je Arabski polotok največji polotok na svetu.
Geografsko gledano Arabski polotok vključuje Bahrajn, Kuvajt, Oman, Katar, Saudovo Arabijo, Združene arabske emirate (ZAE) in Jemen (brez Sokotre) ter južne dele Iraka in Jordanije. Največja med njimi je Saodova Arabija. V klasični dobi so južni deli današnje Sirije, Jordanije in Sinajskega polotoka prav tako veljali za dele Arabije (glej Arabia Petraea).
Arabski polotok je nastal kot posledica preloma Rdečega morja pred 56 do 23 milijoni let in meji na Rdeče morje na zahodu in jugozahodu, Perzijski in Omanski zaliv na severovzhodu, Levant in Mezopotamijo na severu ter Arabsko morje in Indijski ocean na jugovzhodu. Polotok ima ključno geopolitično vlogo v arabskem svetu in po svetu zaradi velikih zalog nafte in zemeljskega plina.
Pred moderno dobo je bila regija razdeljena predvsem na štiri različne regije: osrednjo planoto (Nadžd in Al-Jamama), južno Arabijo (Jemen, Hadramaut in Oman), Al-Bahrain (Vzhodna Arabija ali Al-Hasa) in Hedžas (Tihama za zahodno obalo), kot ga je opisal Ibn al-Faqih.
Geografija
Arabski polotok leži na azijski celini in ga omejujejo (v smeri urinega kazalca) Perzijski zaliv na severovzhodu, Hormuška ožina in Omanski zaliv na vzhodu, Arabsko morje na jugovzhodu, Adenski zaliv, preliv Guardafui in Somalijsko morje na jugu, ožina Bab-el-Mandeb na jugozahodu in Rdeče morje, ki je na jugozahodu in zahodu. Severni del polotoka se združi s Sirsko puščavo brez jasne meje, čeprav se severna meja polotoka na splošno šteje za severni meji Saudove Arabije in Kuvajta.
Najpomembnejša značilnost polotoka je puščava, a na jugozahodu so gorovja, ki prejmejo več padavin kot preostali del polotoka. Harat aš Šam ali Črna puščava je veliko vulkansko polje, ki se razteza od severozahodne Arabije do Jordanije in južne Sirije.
Politične meje
Polotok sestavljajo države (v smeri urinega kazalca od severa proti jugu) Kuvajt, Katar in Združeni arabski emirati (ZAE) na vzhodu, Oman na jugovzhodu, Jemen na jugu in Saudova Arabija v sredini. Otoška država Bahrajn leži tik ob vzhodni obali polotoka. Zaradi jurisdikcije Jemna nad arhipelagom Sokotra je geopolitični oris polotoka obrnjen proti kanalu Guardafui in Somalskemu morju na jugu.McLaughlin, Rob. "The Continuing Conundrum of the Somali Territorial Sea and Exclusive Economic Zone." The International Journal of Marine and Coastal Law 30.2 (2015): 305–334.
Šest držav Bahrajn, Kuvajt, Oman, Katar, Saudova Arabija in ZAE tvori Svet za sodelovanje v Zalivu (GCC).A.S. Alsharhan, Z. A. Rizk, A. E. M. Nairn [et al.], 2001, Waterology of an Arid Region, Elsevier.
Kraljevina Saudova Arabija pokriva večji del polotoka. Večina prebivalcev polotoka živi v njej in v Jemnu. Polotok vsebuje največje svetovne zaloge nafte. Saudova Arabija in ZAE sta gospodarsko najbogatejši v regiji. Katar, edina polotoška država v Perzijskem zalivu na večjem polotoku, je dom televizijske postaje v arabskem jeziku Al Jazeera in njene podružnice v angleškem jeziku Al Jazeera English. Kuvajt, ki meji z Irakom, je strateško pomembna država, ki tvori eno glavnih prizorišč za koalicijske sile, ki leta 2003 izvajajo invazijo na Irak pod vodstvom Združenih držav.
Prebivalstvo Čeprav je bila zgodovinsko malo poseljena, je politična Arabija znana po visoki stopnji rasti prebivalstva – kar je posledica tako zelo močnega priliva migrantske delovne sile kot tudi trajne visoke stopnje rodnosti. Prebivalstvo je razmeroma mlado in ima močno izkrivljeno razmerje med spoloma, kjer prevladujejo moški. V mnogih državah število južnoazijcev presega število lokalnega prebivalstva. Štiri najmanjše države (po površini), ki imajo svojo celotno obalo ob Perzijskem zalivu, izkazujejo najbolj ekstremno rast prebivalstva na svetu, približno potrojijo se vsakih 20 let. Leta 2014 je bilo ocenjeno število prebivalcev Arabskega polotoka 77.983.936 (vključno z izseljenci). Arabski polotok je znan po tem, da ima eno najbolj neenakomernih razmerij med spoloma med odraslimi na svetu, pri čemer ženske v nekaterih regijah (zlasti na vzhodu) predstavljajo le četrtino starajočih.Alrouh, Hekmat, Awatef Ismail, and Sohaila Cheema. "Demographic and health indicators in Gulf Cooperation Council nations with an emphasis on Qatar." Journal of Local and Global Health Perspectives (2013): p 4
Mesta Deset najbolj naseljenih mest na Arabskem polotoku je: Rang Mesto Štev. prebivalcev1 Rijad 7.538.2002 Džeda 4.780.7403 Kuvajt 3.238.5234 Sana 3.181.6555 Dubaj 2.964.3826 Meka 2.114.6757 Šardža 1.785.6848 Maskat 1.622.6209 Medina 1.545.42010 Abu Dabi 1.539.830Vir: 2022
Pokrajina
Geološko je to regijo morda bolj primerno imenovati Arabska podcelina, ker leži na lastni tektonski plošči, Arabski plošči, ki se postopoma odmika od preostale Afrike (tvori Rdeče morje) in se premika proti severu, proti Aziji, v Evrazijsko ploščo (tvori gorovje Zagros). Razkrite kamnine se sistematično razlikujejo po Arabiji, pri čemer so najstarejše kamnine izpostavljene v arabsko-nubijskem ščitu blizu Rdečega morja, prekritega s prejšnjimi sedimenti, ki postajajo mlajši proti Perzijskemu zalivu. Morda najbolje ohranjeni ofiolit na Zemlji, Semail ofiolit, leži izpostavljen v gorah ZAE in severnega Omana.
Polotok sestavljajo: Osrednja planota, Nadžd, z rodovitnimi dolinami in pašniki, ki se uporabljajo za pašo ovac in druge živine Razpon puščav: Puščava Nafud na severu, ki je kamnita; Rub al-Hali ali Velika arabska puščava na jugu, s peskom, ocenjenim na 180 m pod površjem; med njima gorovje Dahna. Odseki suhe ali močvirnate obale s koralnimi grebeni na strani Rdečega morja (Tihamah) Oaze in močvirna obalna območja v vzhodni Arabiji, med katerimi sta najpomembnejši Al Ain (Tavam v Združenih arabskih emiratih in Omanu) in Al-Hasa (v Saudovi Arabiji), po mnenju enega avtorja Tropska monsunska obala v Dofarju in Al-Mahri (znana kot Haref na Arabskem polotoku).
Arabija ima malo jezer ali stalnih rek. Večino območij odvajajo kratkotrajni vodotoki, imenovani vadi, ki so suhi, razen v deževnem obdobju. Vendar pa pod večjim delom polotoka obstajajo številni starodavni vodonosniki in tam, kjer ta voda privre na površje, nastanejo oaze (npr. Al-Hasa in Katif, dve največji oazi na svetu) in omogočajo kmetijstvo, zlasti palme, kar je polotoku omogočilo pridelavo več datljev kot katera koli druga regija na svetu. Na splošno je podnebje izjemno vroče in sušno, čeprav obstajajo izjeme. Višje lege so zmerne zaradi svoje nadmorske višine, obala Arabskega morja pa lahko poleti prejme presenetljivo hladen in vlažen veter zaradi hladnega vzpenjajočega se vetra na morju. Polotok nima gostih gozdov. Divje živali, prilagojene puščavi, so prisotne po vsej regiji.
Po satelitskih podatkih Nasinega Gravity Recovery and Climate Experiment (GRACE) (2003–2013), analiziranih v študiji pod vodstvom Univerze v Kaliforniji, Irvine (UCI), objavljeni v Water Resources Research 16. junija 2015, je najbolj obremenjen sistem vodonosnikov na svetu Arabski vodonosni sistem, od katerega je več kot 60 milijonov ljudi odvisnih od te vode. Enaindvajset od sedemintridesetih največjih vodonosnikov je »preseglo prelomne točke trajnosti in se izčrpava«, trinajst med njimi pa »se šteje za zelo prizadete«.
Več kot 760 m visoka planota se razprostira čez večji del Arabskega polotoka. Planota se spušča proti vzhodu od masivne, razpokane strmine ob obali Rdečega morja do plitvih voda Perzijskega zaliva. Notranjost zaznamujejo cuestas in doline, ki jih odvodnjava sistem vadijev. Na vzhodu leži polmesec peščenih in prodnatih puščav.
Gore
Na vzhodni, južni in severozahodni meji polotoka so gore. Na splošno lahko gorovja združimo v naslednje skupine: Severovzhod: gorovje Hadžar, ki si ga delita ZAE in severni Oman Jugovzhodno: gorovje Dofar v južnem Omanu, ki meji na vzhodni jemenski Hadramaut. Zahod: na vzhodno obalo Rdečega morja meji Saravat, ki vključuje gorovje Haraz v vzhodnem Jemnu, ter gorovje Asir in gorovje Hidžas v zahodni Saudovi Arabiji, slednje vključno z Midianom v severozahodni Saudovi Arabiji. Severozahod: poleg Saravata se severni del Saudove Arabije razprostira na gorovju Šamar, ki vključuje podpodročji Adža in Salma. Center: Nadžd gosti pobočje Tuvaik ali pogorje Tuvair.
Od Hedžasa proti jugu gore kažejo enakomerno naraščanje nadmorske višine proti zahodu, ko se približujejo Jemnu in vsi najvišji vrhovi in verige so v Jemnu. Najvišji, Džabal An-Nabi Šu'ajb ali Džabal Hadhur v podobmočju Haraz v pogorju Saravat, je visok 3666 metrov. Za primerjavo, Tuvajr, Šamar in Dofar na splošno ne presegajo 1000 m višine.
Kopno in morje
Večina Arabskega polotoka je neprimerna za kmetijstvo, zato so projekti namakanja in melioracije nujni. Ozka obalna nižina in izolirane oaze, ki obsegajo manj kot 1 % kopnega, se uporabljajo za gojenje žit, kave in tropskega sadja. Reja koz, ovc in kamel je razširjena drugod po preostalem polotoku. Nekatera območja imajo poletno vlažno tropsko monsunsko podnebje, zlasti območji Dofar in Al Mahra v Omanu in Jemnu. Ta območja omogočajo velike nasade kokosovih palm. Velik del Jemna ima gorsko podnebje pod vplivom tropskega monsunskega dežja. Ravnine imajo običajno bodisi tropsko ali subtropsko suho puščavsko podnebje ali suho stepsko podnebje. Morje, ki obdaja Arabski polotok, je na splošno tropsko morje z zelo bogatim tropskim morskim življenjem in nekaterimi največjimi, neuničenimi in najbolj nedotaknjenimi koralnimi grebeni na svetu. Poleg tega imajo organizmi, ki živijo v simbiozi s koralami Rdečega morja, praživali in zooksantele, edinstveno prilagoditev na vroče vreme na nenaden dvig (in padec) temperature morske vode. Zato na te koralne grebene ne vpliva beljenje koral, ki ga povzroča dvig temperature, kot drugod v indopacifičnem koralnem morju. Na grebene prav tako ne vpliva množični turizem in potapljanje ali drugo obsežno človeško vmešavanje. Vendar pa je bilo nekaj grebenov uničenih v Perzijskem zalivu, večinoma zaradi onesnaženosti vode s fosfati in posledično povečane rasti alg ter onesnaženja z nafto z ladij in puščanja cevovoda.
Rodovitna tla Jemna so spodbudila poselitev skoraj vsega ozemlja od morske gladine do gora na 3000 m. V višjih legah so bile izdelane terase, ki omogočajo gojenje žit, sadja, kavovca, ingverja in kata. Arabski polotok je zaradi svoje geografske lege znan po bogastvu nafte, torej proizvodnji nafte.
Etimologija V helenističnem obdobju je bilo območje znano kot Arabia ali Aravia (grško Αραβία). Rimljani so poimenovali tri regije s predpono »Arabia«, ki so obsegale večje območje od današnjega izraza »Arabski polotok«: Arabia Petraea (Kamnita Arabija): za območje, ki je danes južna moderna Sirija, Jordanija, Sinajski polotok in severozahodna Saudova Arabija. Bila je edina, ki je postala provinca s Petro kot glavnim mestom. Arabia Deserta (Puščavska Arabija) tudi Arabia Magna (Velika Arabija): je označevala notranjost puščave Arabskega polotoka. Kot ime za regijo je ostalo priljubljeno v 19. in 20. stoletju in je bilo uporabljeno v knjigi Charlesa M. Doughtyja Travels in Arabia Desert (1888). Arabia Felix (Srečna Arabija): geografi so jo uporabili za opis današnjega Jemna, ki ima več padavin, je veliko bolj zelen od preostalega polotoka in že dolgo uživa veliko bolj produktivna polja.