Slavko Pengov, slovenski slikar, * 24. junij 1908, Ljubljana, † 6. januar 1966, Ljubljana.
Delal je v različnih tehnikah. Njegova dela so bila vseskozi realistična, s pretehtanmi kompozicijmi in plastično modelacijo predmetov in figur. Zgodnja dela, večinoma tihožitja in portrete je Pengov ustvaril v olju, ukvarjal se je z ilustracijo, poznan pa je predvsem kot slikar z najobsežnejšim opusom monumentalnega stenskega slikarstva 20. stoletja na Slovenskem, v tehnikah freska, mozaik in sgraffito je poslikal številne cerkve in profana poslopja.
thumb|Freske v cerkvi sv. Martina na Bledu|260x260_pik Med njegova najpomembnejša dela sodijo freske v župni cerkvi na Bledu 1932-1937, freske na stavbi mizarskih delavnic na Žalah v Ljubljani, mozaiki v vladni vili na Bledu 1947, freske v palači CK v Beogradu 1948, freske v prostorih FNT v Ljubljani 1950 in freske v palači Skupščine RS 1958.
Študij in poučevanje Med 1926 in 1929 študiral na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu, med 1929 in 1931 pa študij nadaljeval na Akademiji na Dunaju. Od 1945 je bil profesor na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani. Med njegovimi učenci je bila tudi Aleksa Ivanc Olivieri.
Sorodniki Njegov vnuk, rojen po umetnikovi smrti, je slovenski politik in nekdanji zunanji minister Anže Logar.
Nagrade 1951 je prejel Levstikovo, 1959 pa za poslikavo Skupščine še Prešernovo nagrado.
Glej tudi Oče naš : Oče naš na freskah Slavka Pengova, Cerkev Sv. Martina na Bledu. Neža Ema Mikec
Sklici
Zunanje povezave Fotografije del Slavka Pengova
Kategorija:Slovenski slikarji Kategorija:Prešernovi nagrajenci Kategorija:Ljubljančani Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Zagrebu Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana