sličica|Kolo dharme pogosto predstavlja plemenito osemčleno pot.
Plemenita osemčlena pot (),Brekke, Torkel. "The Religious Motivation of the Early Buddhists". Journal of the American Academy of Religion, Vol. 67, No. 4 (Dec. 1999), p. 860 ali () je eno izmed temeljnih učenj Bude, ki ga je opisal kot pot, ki vodi k prenehanju trpljenja, ter kot dosežek samoprebujenja.
Budisti plemenito osemčleno pot uporabljajo za razvijanje vpogleda v pravo naravo pojavov (resničnosti) in za zatiranje pohlepa, sovraštva in zablode. Plemenita osemčlena pot je četrta izmed Budovih štirih plemenitih resnic; prvi element plemenite osemčlene poti pa je razumevanje štirih plemenitih resnic. Plemenita osemčlena pot je znana tudi pod imenom srednja pot.
Vseh osem elementov poti se začne z besedo »pravilen« (sanskrt: ; pali: . Ta beseda označuje dovršitev, skladnost, nerazdružljivost in lahko namiguje tudi na popolnost in idealnost.Glej na primer Allan (2008).
V budističnemu simbolizmu plemenito osemčleno pot predstavlja kolo dharme (), kjer osem špic predstavlja osem elementov poti.
Izvor
Glede na razprave v Pali kanonu theravadske šole in na agame v kitajskem budističnem kanonu je plemenito osemčleno pot ponovno odkril Buda na svojem iskanju razsvetljenja. Besedila opisujejo starodavno pot, ki so ji sledili in jo prakticiral vsi predhodni Bude. Plemenita osemčlena pot je praksa, ki naj bi posameznika, ki jo izvaja, vodila do samoprebujenja in osvoboditve. Pot je Buda učil svojim učencem, da bi ji tudi oni lahko sledili.
Praksa plemenite osemčlene poti se razlikuje med budističnimi šolami. Glede na šolo jo lahko izvajajo v celoti, samo delno, ali pa je prilagojena. Vsaka budistična linija izvaja pot na način, ki je najbolj koristen za razvoj njihovih učencev.
Vrh tega nekateri viri podajajo alternativne definicije plemenite osemčlene poti. Na primer, Ekottara āgama vsebuje različico učenj o temeljnih doktrinah, kot je na primer plemenita osemčlena pot, ki se razlikujejo od tistih v Pali kanonu.Sujato Bhikku. "About the EA" . ekottara.googlepages.com. Retrieved on 2010-09-23.
Trojna delitev poti
Plemenita osemčlena pot je včasih razdeljena na tri glavne dele, in sicer:
<table class="wikitable">
Delitev</th> Faktorji poti Pridobljeni faktorji <tr> Modrost (sanskrt: , pali: ) 1. Pravilno razumevanje 9. Vzvišeno pravo znanje <tr> 2. Pravilen namen 10. Vzvišena prava osvoboditev <tr> Etično ravnanje (sanskrt: , pali: ) 3. Pravilen govor
<tr> 4. Pravilno delovanje <tr> 5. Pravilen način življenja <tr> Zbranost (sanskrt in pali: ) 6. Pravilen trud <tr> 7. Pravilno zavedanje <tr> 8. Pravilna zbranost <tr> </table>
Ta prikaz se v mahajana budizmu imenuje »tri višja urjenja«: višja moralna disciplina, višja zbranost in višja modrost. Beseda »višje« se tukaj nanaša na dejstvo, da se posamezniki teh urjenj, ki vodijo do osvoboditve in razsvetljenja, lotijo z motivacijo za odpovedovanje ali bodhičitto.
Praksa
Po mnenju bhikkhuja (sanskrt: »menih«) in učenjaka Walpola Rahula naj bi faktorje plemenite osemčlene poti »razvijali bolj ali manj istočasno in čim bolj temeljito, glede na kapacitete vsakega posameznika. Vsi faktorji so med sabo povezani in vsak pomaga pri gojenju preostalih.«Rahula 46 Bhikkhu Bodhi razloži, da »so lahko pri določeni stopnji napredka prisotni vsi faktorji istočasno, vsak pa podpira druge. Vendar je določena mera zaporednosti pri razvijanju poti neizogibna, dokler ne dosežemo prej omenjene stopnje.«
Sodeč po razpravah v Pali kanonu in Kitajskem kanonu so pravilen pogled, pravilen namen, pravilen govor, pravilno delovanje, pravilen način življenja, pravilen trud in pravilno zavedanje podporni in nepogrešljivi elementi prakse prave zbranosti. Razumevanje pravilnega pogleda je pripravljalna vloga, kot tudi predhodnik celotne plemenite osemčlene poti. Zato bi morali najprej razumeti pojmovanje pravilnega pogleda; to razumevanje bo navdihnilo in vzpodbudilo pravi namena. Pravi namen bo vodil do pravilnega govora; ta bo vzpodbudil pravilno delovanje. Pravilno delovanje bo vodilo do pravilnega načina življenja; le-to bo pripeljalo do pravilnega truda, pravilen trud pa nas bo vodil k pravilnemu zavedanju. Budist se mora pravilno truditi, da opusti napačen pogled in da se mu odstre pravilen pogled oz. razumevanje. Pravilno zavedanje uporablja zato, da nenehno vzdržuje pravilen pogled. To mu bo pomagalo pri obvladovanju pohlepa, sovraštva in zablod.
Ko so ti podporni in zahtevani pogoji uveljavljeni, se lahko posameznik lažje loti vadbe prave zbranosti. Med vadbo prave zbranosti bo moral za pomoč uporabiti pravilen trud in pravilno zavedanje. V tem stanju zbranosti bo moral preučiti in preveriti njegovo razumevanje pravilnega pogleda. Zadnji in končni faktor, ki se pojavi kot posledica tega, je pravilna osvoboditev.
Modrost
»Modrost« ( / ), ki jo včasih v pripravljalni vlogi prevajajo tudi kot »razsodnost«, nudi smisel prave usmeritve pri pojmovnem razumevanju resničnosti. Osnovana je tako, da prebudi sposobnost prodornega razumevanja in dojemanja stvari takih, kot so v resnici. Na kasnejši stopnji, ko je posameznikov um že prečiščen s pomočjo urjenja v moralni disciplini in zbranosti in s pomočjo postopne manifestacije pravega znanja, bo modrost dosegla stopnjo vzvišenega pravilnega pogleda in pravilnega namena.
Pravilen pogled (razumevanje)
Pravilen pogled ( / ) lahko prevedemo tudi kot »pravilna perspektiva«, »pravilno dojemanje« ali »pravilno razumevanje«. Pomeni pravilen način pogleda na življenje, naravo in na svet kot je v resnici. Oseba s pravilnim pogledom razume delovanje resničnosti. Ta faktor za nekatere ljudi deluje kot argument za pričetek vadbe poti. Pravilen pogled razlaga razloge za človeški obstoj, trpljenje, bolezen, staranje, smrt, za obstoj pohlepa, sovraštva in zablode. Preostalih sedem faktorjem poti usmerja in jih naredi učinkovite. Pravilen pogled se začne s pojmi in teoretičnim znanjem, vendar se s pomočjo vadbe prave zbranosti postopoma preoblikuje v modrost, ki je zmožna izkoreniniti umske okove. Razumevanje pravilnega pogleda bo osebo navdihnilo za krepostno življenje v skladu s pravilnim pogledom. V Pali kanonu in v Kitajskem kanonu je pravilen pogled tolmačen na sledeč način:
Obstajata dva tipa pravilnega pogleda:
Omadeževan pogled: to je posveten pogled. Omadeževan pogled bo prinesel zasluge in podpiral blagohoten obstoj čutečega bitja v samsaričnemu svetu. Neomadeževan pogled: ta pogled je onstran posvetnega. Je faktor poti, ki bo vodil posameznika k samoprebujenju in k osvoboditvi iz samsare.
Pravilen pogled ima mnogo plati; njegova elementarna oblika je primerna za laike, medtem ko je druga oblika, ki zahteva globlje razumevanje, bolj primerna za redovnike. Običajno vključuje razumevanje sledeče resničnosti:
Moralni zakon karme: vsako dejanje (preko telesa, govora ali uma) bo privedlo do karmičnih posledic (oz. reakcij). Dobra in slaba dejanja bodo privedla do rezultatov in učinkov, ki ustrezajo naravi teh dejanj. To je pravilen pogled na moralne procese sveta. Tri karakteristike: vse, kar se pojavi, bo izginilo (minljivost). Minljivost umskih in telesnih pojavov, vir trpljenja in ne-jaz. Trpljenje: Rojstvo, staranje, bolezen, smrt, žalost, žalovanje, bolečina, gorje, stiska in obup so trpljenje. Neizpolnjene želje so tudi trpljenje. Pojav hrepenenja je neposreden vzrok pojava trpljenja, prenehanje hrepenenja pa hkrati privede do prenehanja trpljenja. Nevednost je temeljni vzrok za trpljenje, odstranitev nevednosti pa je temeljni vzrok prenehanja trpljenja. Pot, ki vodi k prenehanju trpljenja je plemenita osemčlena pot. Ta vrsta pravilnega pogleda je razložena v štirih plemenitih resnicah.
Pravilen pogled za redovnike je podrobno razložen v (»Razprava o pravilnem pogledu«), kjer Sariputta daje napotke, da je eden od načinov za doseganje pravilnega pogleda razumevanje dobrega in slabega, štirih hranil, dvanajstih nidan ali treh madežev. »Napačen pogled,« ki izvira iz nevednosti () je predpogoj za napačen namen, napačen govor, napačno delovanje, napačen način življenja, napačen trud, napačno zavedanje in napačno zbranost. Posameznik mora uporabiti pravilen trud, da opusti napačen pogled in doseže pravilne pogled. Pravilno zavedanje uporabi, da nenehno ohranja pravilen pogled.
Namen pravilnega pogleda je očistiti pot večine zmede, nerazumevanja in zablojenega mišljenja. Pravilen pogled je orodje za doseganje pravilnega razumevanja resničnosti. Ohranjati bi ga morali s prožnim in odprtim umom, ne da bi se ga oklepali kot dogme. Na ta način pravilen pogled postane pot do osvoboditve, ne pa ovira.
Pravilen namen
Pravilen namen () je znan tudi kot »pravilno mišljenje«, »pravilna namera«, »pravilno pojmovanje«, »pravilna težnja« ali »uporaba lastne volje do spremembe«. Pri tem faktorju bi se moral posameznik nenehno truditi, da se znebi osebnih lastnosti, ki so napačne in nemoralne. Pravo razumevanje pravilnega pogleda mu bo pomagalo zaznati razlike med pravilnim in napačnim namenom. Kitajski in Pali kanon tolmačita to na sledeč način:
To pomeni odpoved posvetnim stvarem in večjo predanost duhovni poti, dobrohotnost in obveza do nenasilja ali biti neškodljiv do drugih živih bitij.
Etično obnašanje
Da bi bil um lahko poenoten v zbranosti, je nujno da se posameznik izogiba nemoralnih telesnih in govornih dejanj in s tem prepreči, da bi ta dejanja postala orodja za oskrunitev moralnega ravnanja. Etično obnašanje () se uporablja predvsem za pospešitev umskega očiščenja.accesstoinsight.org
Pravilen govor
Pravilen govor () se pri budistih nanaša na čim bolj krepostno uporabo govora in besed. Pali kanon ga razlaga sledeče:cbeta.orgTaisho Tripitaka Vol stran 814
, in razlagajo:
dopolnjuje prejšnjo razlago:
Če so besede neresnične, nekoristne in izrečene ob neprimernem času, jih budist ne izreče. Na primer, Buda je to upošteval, ko so mu postavili vprašanja metafizične narave, ki niso imela veze s ciljem, potjo ali z disciplino, ki jo je učil. Ko so ga, na primer, vprašali: »Ali je vesolje večno?« se je Buda ognil temi z odgovorom: »To ni koristno [vprašanje].«
Pravilno delovanje
Pravilno delovanje ( / ) lahko prevedemo tudi kot »pravilno ravnanje«. Torej bi se moral posameznik izuriti, da pri svojih dejanjih postane moralno neomajen in se ne obnaša na sprevržen način ter ne povzroča gorja sebi in drugim. Kitajski in Pali kanon to razlagata na sledeč način:Thanissaro Bhikkhu"
Laični budisti pa najdejo napotke za pravilno delovanje v :
Za redovnike dodaja:
Pravilen način življenja
Pravilen način življenja ( / ) pomeni, da budisti naj ne bi opravljali poklicev, ki neposredno ali posredno vodijo do povzročanja gorja drugim živim bitjem. Kitajski in Pali kanon razlagata:Thanissaro Bhikkhu
Pet vrst poklicev, ki so škodljivi, je:
Poslovanje z orožjem: trgovanje z vsemi vrstami orožja ali priprav za ubijanje. Poslovanje z ljudmi: suženjstvo, prostitucija ali trgovina z belim blagom. Poslovanje z mesom: meso se nanaša na trupla bitij po tem, ko so bila ubita. To vključuje gojenje živine za zakol. Poslovanje z opojnimi substancami: izdelava/pridelava ali prodaja opojnih pijač ali drog, ki povzročajo odvisnost. Poslovanje s strupi': proizvajanje ali trgovanje s katerimikoli strupenimi proizvodi namenjeni ubijanju.
Samadhi: umska disciplina, zbranost, meditacija
Dobeseden prevod besede je »zbranost« ali »osredotočenost«. Doseči jo je mogoče z urjenjem v višji zavednosti, kar privede do mirnosti in zbranosti, ki sta potrebni za razvoj prave modrosti s pomočjo neposrednega izkustva.accesstoinsight.org"
Pravilen trud
Pravilen trud ( / ) ali »pravilno prizadevanje« je faktor kjer naj bi se posameznik vztrajno trudil opustiti vse napačne in škodljive misli, besede in dejanja. Namesto tega bi se moral truditi (brez pomislekov zaradi težavnosti in utrujenosti), da so njegove misli, besede in dejanja dobra in uporabna zanj in za druge. Kitajski in Pali kanon pravilen trud razlagata tako: