Čeprav je latinščina uradni jezik države Vatikan, se prišteva med izumrle jezike. Kljub temu se še aktivno študira, posebno v izobraženih krogih. V nekaterih državah se tudi poučuje in v nekaterih šolah je celo obvezen predmet. Glavni vzrok je latinska slovnica, ki je toliko obširna in razčlenjena, da služi kot osnova za študij in razumevanje vseh indoevropskih jezikov. Abeceda Latinska abeceda je vsebovala sledeče črke: A B C D E F G H I (J) K L M N O P Q R S T (U) V X Y Z in ni poznala malih črk, ki so bile sprejete šele v devetem stoletju. Takrat je bila prvič uporabljena črka u, a samo kot mala verzija črke V, Pozneje sta se razvili dve samostojni črki, V,v kot soglasnik in U,u kot samoglasnik. Črka J, ki so jo uvedli v zgodnjem srednjem veku, bi morala nadomestiti soglasniški I med dvema samoglasnikoma, a se njena raba ni popolnoma uveljavila, zato je v poznejših spisih marsikje ostal i tudi med samoglasnikoma.
Način izgovarjanja teh črk, se pravi glasovi, so se v teku stoletij spreminjali, predvsem sičniki, ki so podlegli postopku rotacizma, zaradi česar se je s spreminjal v r. Zanimivo je zapisovanje glasu /k/, in sicer pred E in I kot C, pred A, O in soglasniki kot K, pred V kot Q. S časom je C nadomestila K in po sprejetju črke u je Q ostala samo pred ujevskim diftongom. Razen tega je sprva C služila tudi za zapis glasu /g/, ki je naknadno dobil samostojno črko g.
Omembe vredno je, da se je zgodnja latinščina zapisovala v bustrofedonu. Po grškem zgledu so se besede zapisovale brez presledka med eno in drugo, ali jih je včasih ločevala pika na sredi.
Samostalnik
Samostalniki se predstavijo z navedkom prvega sklona, obrazila drugega sklona in spola, na primer: rosa, -ae, f.
Pri samostalnikih določamo, kakor v slovenščini, spol, število, sklon in sklanjatev.
Spol je moški, ženski in srednji. Mesta, drevesa in plovila so vedno ženskega spola, ker so tega spola besede urbs (mesto), arbor (drevo) in navis (ladja).
Število je ednina ali množina.
Sklonov je šest, in sicer: imenovalnik ali nominativ, rodilnik ali genitiv, dajalnik ali dativ, tožilnik ali akuzativ, zvalnik ali vokativ in ločilnik ali ablativ. Uporabljajo se zelo podobno kot v slovenščini, razen zvalnika, ki ga slovenščina ne pozna. Razlika je tudi v rodilniku, ki ga mi uporabljamo pri nikalnih oblikah stavka, kjer predmet v tožilniku postane predmet v rodilniku: tega v latinščini ni. Kakor v slovenščini, se šesti sklon uporablja samo s predlogi; Latincem se je to zdelo tako samo po sebi umevno, da so velikokrat celo izpuščali predlog in je že sama raba tega sklona izražala pomen. Na primer: campo maneo pomeni na polju ostanem (mestni ablativ ali lokativ) ter igni deleo pomeni z ognjem uničim (orodni ablativ ali instrumental).
Pri sklanjanju samostalnikov srednjega spola je akuzativ in vokativ vedno enak nominativu in množinsko obrazilo je -a (ali -ia) pri vseh sklanjatvah.
Sklanjatev je pet. Prva, druga in peta obravnavajo besede po obrazilu v ablativu ednine, tretja in četrta jemljeta v poštev genitiv ednine.
Sklanjatev ali deklinacija
Sklanjatev latinskih samostalnikov obsega sledeče skupine:
1. Prva sklanjatev ali -a deklinacija: Samostalniki ženskega in moškega spola na -a
2. Druga sklanjatev ali -o deklinacija: Samostalniki z ablativom na -o
2.1. Samostalniki moškega in ženskega spola na -us
2.2. Samostalniki srednjega spola na -um
2.3. Samostalniki moškega spola brez obrazila, osnova na -er ali -ir
3. Tretja ali mešana sklanjatev: Samostalniki z genitivom na -is
3.1. Samostalniki vseh spolov, ki pri sklanjanju podaljšajo besedo za en zlog in imajo pred obrazilom samo en soglasnik
3.2. Samostalniki vseh spolov, ki imajo isto število zlogov v vseh sklonih, in samostalniki z različnim številom zlogov, a z dvema soglasnikoma pred obrazilom v genitivu
3.3. Samostalniki samo srednjega spola, ki se končujejo na -al, -ar, -e
4. Četrta sklanjatev ali -u deklinacija: Samostalniki z genitivom na -us
4.1. Nominativ na -us
4.2. Nominativ na -u
5. Peta sklanjatev ali -e deklinacija: Samostalniki na -es
Prva sklanjatev ali -a deklinacija Samostalniki ženskega in moškega spola na -a {| class="wikitable" ! rowspan="2" | ! colspan="4" | rosa, –ae, f roža, vrtnica |- ! colspan="2" | ednina! colspan="2" | množina|- ! Nominativ| rosa || –a || rosae || –ae|- ! Genitiv| rosae || –ae || rosarum || –arum|- ! Dativ| rosae || –ae || rosis || –is|- ! Akuzativ| rosam || –am || rosas || –as|- ! Vokativ| rosa || –a || rosae || –ae|- ! Ablativ| rosa || –a || rosis || –is|}
Druga sklanjatev ali -o deklinacijaSamostalniki z ablativom na -o2.1 Samostalniki moškega in ženskega spola na -us servus, –i, m suženj |- ! colspan="2" | ednina ! colspan="2" | množina |- ! Nominativ | servus || –us || servi || –i |- ! Genitiv | servi || –i || servorum || –orum |- ! Dativ | servo || –o || servis || –is |- ! Akuzativ | servum || –um || servos || –os |- ! Vokativ | serve || –e || servi || –i |- ! Ablativ | servo || –o || servis || –is
2.2 Samostalniki srednjega spola na -um {| class="wikitable" ! rowspan="2" | ! colspan="4" | donum, –i, n darilo ednina množina Nominativ donum –um dona –a Genitiv doni –i donorum –orum Dativ dono –o donis –is Akuzativ donum –um dona –a Vokativ donum –um dona –a Ablativ dono –o donis –is
2.3 Samostalniki moškega spola brez obrazila, osnova na -er ali -ir puer, –i, m deček |- ! colspan="2" | ednina ! colspan="2" | množina |- ! Nominativ | puer || –– || pueri || –i |- ! Genitiv | pueri || –i || puerorum || –orum |- ! Dativ | puero || –o || pueris || –is |- ! Akuzativ | puerum || –um || pueros || –os |- ! Vokativ | puer || –- || pueri || –i |- ! Ablativ | puero || –o || pueris || –is |} Opomba. Primer puer se navadno podaja za lažjo primerjavo obrazil s prejšnjima primeroma (servus in donum), a ni popolnoma merodajen. Samostalnikom te skupine med sklanjanjem namreč odpade iz osnove zadnji "e", na primer liber (knjiga, lik), kjer je osnova prvega in petega sklona ednine kar liber, ima v vseh ostalih sklonih okrnjeno osnovo libr-, torej: liber, libri, libro. librum, liber, libro, libri, librorum, libris, libros, libri, libris. Pravilo se pri besedi puer ne upošteva, ker gre (po latinskih pojmih) za enozložnico, kjer je skupina "ue" nerazdružna.
Tretja ali mešana sklanjatev Samostalniki z genitivom na -is
Sem spada večina vseh samostalnikov latinskega jezika, zato je skupina precej razčlenjena in ima tudi veliko posebnosti ter izjem. Sledijo samo osnovna pravila.
3.1 - Samostalniki vseh spolov, ki pri sklanjanju podaljšajo besedo za en zlog in imajo pred obrazilom samo en soglasnik. Primer rex, regis (en zlog v prvem sklonu, dva v drugem. Pred obrazilom -is je en sam soglasnik, -g-.) {| class="wikitable" ! rowspan="2" | ! colspan="4" | rex, reg-is, m kralj ednina množina Nominativ rex – reges –es Genitiv regis –is regum –um Dativ regi –i regibus –ibus Akuzativ regem –em reges –es Vokativ rex – reges –es Ablativ rege –e regibus –ibus
3.2 - Samostalniki vseh spolov, ki imajo isto število zlogov v vseh sklonih (primer navis, navis), in samostalniki z različnim številom zlogov, a z dvema soglasnikoma pred obrazilom v genitivu (primer mons, montis, kjer sta pred obrazilom -is dva soglasnika, -nt-). Glavna razlika glede na prvo skupino je v genitivu plurala, ki ima obrazilo -ium namesto -um. navis, –is, f ladja |- ! colspan="2" | ednina ! colspan="2" | množina |- ! Nominativ | navis || –is || naves || –es |- ! Genitiv | navis || –is || navium || –ium |- ! Dativ | navi || –i || navibus || –ibus |- ! Akuzativ | navem || –em || naves || –es |- ! Vokativ | navis || –is || naves || –es |- ! Ablativ | nave || –e || navibus || –ibus
{| class="wikitable" ! rowspan="2" | ! colspan="4" | mons, –is, m gora ednina množina Nominativ mons – montes –es Genitiv montis –is montium –ium Dativ monti –i montibus –ibus Akuzativ montem –em montes –es Vokativ mons – montes –es Ablativ monte –e montibus –ibus
3.3 - Samostalniki samo srednjega spola, ki se končujejo na -al, -ar, -e (primeri animal, animalis; calcar, calcaris; mare, maris). Za razliko od prejšnjih skupin, je obrazilo v ablativu singularja -i (namesto -e) in v genitivu plurala -ium (namesto -um). Prav tako je obrazilo za prvi, četrti in peti sklon plurala -ia (namesto -a).
animal, –is, n žival |- ! colspan="2" | ednina ! colspan="2" | množina |- ! Nominativ | animal || – || animalia || –ia |- ! Genitiv | animalis || –is || animalium || –ium |- ! Dativ | animali || –i || animalibus || –ibus |- ! Akuzativ | animal || – || animalia || –ia |- ! Vokativ | animal|| – || animalia || –ia |- ! Ablativ | animali || –i || animalibus || –ibus
Četrta sklanjatev ali -u deklinacija Samostalniki z genitivom na -us
1. Nominativ na -us {| class="wikitable" ! rowspan="2" | ! colspan="4" | manus, –us, f roka ednina množina Nominativ manus –us manus –us Genitiv manus –us manuum –uum Dativ manui –ui manibus –ibus Akuzativ manum –um manus –us Vokativ manus –us manus –us Ablativ manu –u manibus –ibus
2. Nominativ na -u cornu, –us, n rog |- ! colspan="2" | ednina ! colspan="2" | množina |- ! Nominativ | cornu || –u || cornua || –ua |- ! Genitiv | cornus || –us || cornuum || –uum |- ! Dativ | cornu || –u || cornibus || –ibus |- ! Akuzativ | cornu || –u || cornua || –ua |- ! Vokativ | cornu || –u || cornua || –ua |- ! Ablativ | cornu || –u || cornibus || –ibus
Peta sklanjatev ali -e deklinacija Samostalniki na -es {| class="wikitable" ! rowspan="2" | ! colspan="4" | dies, –ei, m dan ednina množina Nominativ dies –es dies –es Genitiv diei –ei dierum –erum Dativ diei –ei diebus –ebus Akuzativ diem –em dies –es Vokativ dies –es dies –es Ablativ die –e diebus –ebus
Glagol Glagoli se predstavijo v sledeči obliki: prva oseba ednine sedanjika, druga oseba ednine sedanjika, nedoločnik, prva oseba ednine perfekta, supin. Primer: laudo, laudas, laudare, laudavi, laudatum - ali krajše laud-o, -as, -are, -avi, -atum. Če gre za pravilni glagol, ki se sprega natančno po pravilih, ga zapišemo enostavno laudo 1 (torej normalno po prvi spregatvi) ali audio 4 (torej normalno po četrti spregatvi). Ker pa ima latinščina veliko nepravilnih glagolov, si je treba za vsakega od teh zapomniti vseh pet zgoraj navedenih oblik, na primer frango (zlomim) je treba zapisati tako: frango 3 fregi fractum, kar pomeni da se glagol sprega normalno po tretji spregatvi razen perfekta (ki bi po pravilih moral biti *frangivi) in supina (ki bi po pravilih moral biti *frangitum).
Glagolske oblike so sestavljene in nesestavljene. Nesestavljene sestojijo iz ene besede: laudo hvalim. Sestavljene pa sestojijo iz več besed, navadno iz deležnika in pomožnika esse biti: laudatus sum pohvaljen sem bil. Sestavljene so: · pasiv perfekta, pluskvamperfekta in futura II.; · oba nedoločnika (aktivni in pasivni) futura in pasivni nedoločnik perfekta; · opisna sprega (coniugatio periphrastica), aktivna in pasivna.
Glagolske oblike, katerim lahko določimo osebo, imenujemo osebne ali določne glagolske oblike (verbum finitum), druge pa neosebne ali nedoločne (verbum infinitum). Pri osebnih ali določnih glagolskih oblikah razlikujemo: · osebo (persona): prva, druga, tretja; · število (numerus): ednina (singular) in množina (plural), ki se rabi tudi za slovensko dvojino; · čas (tempus); · naklon (modus); · način (genus).