William Lane Craig, ameriški krščanski teolog in analitični filozof, * 23. avgust 1949.

Najbolj znan je po njegovi različici kozmološkega argumenta za obstoj Boga, ki ga je posodobil in poimenoval kālam kozmološki argument. V svojih delih se je osredotočil tudi na zgodovinsko obrambo vstajenja Jezusa Kristusa.

Kot profesor filozofije poučuje na Talbot School of Theology (Biola University), do leta 2024 je poučeval tudi na univerzi Houston Baptist University. Njegova raziskava o božanskosti in platonizmu je dosegla vrhunec s knjigo God Over All. Razpravljal je tudi o obstoju Boga z javnimi osebnostmi, kot so Sam Harris, Christopher Hitchens, Lawrence M. Krauss in A. C. Grayling.

Življenje Rodil se je 23. avgusta 1949 v Peorii v Illinoisu kot drugi izmed treh otrok. Med študijem na East Peoria Community High School (1963–1967) je Craig postal debater in javni govorec. Bil je član debatne ekipe, ki je zmagala na državnem prvenstvu. Po končani srednji šoli je obiskoval Wheaton College. Diplomiral je leta 1971, naslednje leto pa se je poročil z ženo Jan, s katero ima dva otroka.

Leta 1973 je Craig začel s študijem filozofije religije na Trinity Evangelical Divinity School. Leta 1975 je Craig začel doktorski študij filozofije na Univerzi v Birminghamu, kjer je pisal o kozmološkem argumentu pod mentorstvom Johna Hicka in leta 1977 doktoriral. Na podlagi te študije je izdal tudi svojo prvo knjigo, The Kalam Cosmological Argument. Leta 1978 je prejel postdoktorsko štipendijo za raziskovanje zgodovine Jezusovega vstajenja na univerzi v Münchnu, kjer je prejel doktorat iz teologije in leta 1984 objavil svojo doktorsko tezo, The Historical Argument for the Resurrection of Jesus During the Deist Controversy.

Craig je leta 1980 začel s poučevanjem na fakulteti Trinity Evangelical Divinity School. Eno leto je obiskoval Westmont College, leta 1987 pa se je preselil z ženo in otrokoma v Evropo, kjer je sedem let nadaljeval svoje raziskave kot gostujoči učenjak na Katholieke Universiteit Leuven v Belgiji. V tem obdobju je izdal sedem knjig, med njimi God, Time in Eternity. Leta 1994 se je Craig pridružil Oddelku za filozofijo in etiko na Talbot School of Theology kot raziskovalni profesor filozofije. Leta 2014 je postal profesor filozofije na univerzi Houston Christian University, kjer je poučeval do leta 2024. Leta 2016 je bil Craig na Trinity Evangelical Divinity School imenovan za predavatelja leta.

Od leta 1999 do leta 2006 je bil predsednik združenja Philosophy of Time Society. Pomagal je ustanoviti Evangelical Philosophical Society, od leta 1996 do leta 2005 pa je deloval kot njen predsednik.

Delo

Kālam kozmološki argument za obstoj Boga stvarnika Craigova področja specializacije sta filozofija religije in naravna teologija. Pomembno je prispeval h kālam kozmološkemu argumentu za obstoj Boga stvarnika (v skrajšani obliki le kālam), saj njegovo delo zajema sodobna filozofska in teološka dognanja v moderni fiziki, ki vključujejo tudi veliki pok, kvantno fiziko in filozofijo časa. kālam kozmološki argument predpostavlja, da je že od velikega poka dalje potreben inteligentni Stvarnik. Ta argument izhaja že iz srednjeveške islamske filozofije, ki ga je Craig poskušal posodobiti z argumenti, ki vključujejo sodobne znanstvene in filozofske ugotovitve.

Craig predstavi kālam kozmološki argument v treh točkah:

Vse, kar je začelo obstajati, ima vzrok za svoj obstoj. Vesolje je začelo obstajati. Torej ima vesolje vzrok za svoj obstoj.

Filozofsko uporabi Craig dva tradicionalna argumenta, da bi pokazal, da je čas končen; zagovarja, da je obstoj dejanskega neskončnega metafizično nemogoč in da je oblikovanje dejanskega neskončnega z zaporednim dodajanjem metafizično nemogoče. Zaključi, da je zaradi absurdnosti, ki bi se pojavile, obstoj dejanskega neskončnega nemogoč. Craig to predstavi s primerom Hilbertovega hotela: v Hilbertovem hipotetičnem, polno zasedenem hotelu z neskončno sobami, lahko dodamo še enega gosta v sobo #1 tako, da prvotnega gosta #1 premaknemo v sobo #2, gosta #2 v sobo #3 itd. v neskončnost. Craig poudari, da je prav to absurd - v polno zaseden hotel je mogoče dodajati goste, čeprav ima hotel po dodajanju še vedno enako število gostov in sob - neskončno.

Poleg filozofskega argumenta za končnost časa uporabi tudi model velikega poka, teorijo fizikalne kozmologije o nastanku vesolja, ki je po njej nastalo v končnem času v preteklosti.

Zaključek kālama je to, da ima vesolje vzrok za svoj obstoj, a Craig argumentira dalje o naravi tega vzroka. Trdi, da mora biti nepovzročen, saj je neskončno zaporedje vzrokov nemogoče. Prav tako mora biti transcendenten, onkraj prostora in časa, saj je ustvaril prostor in čas; od tod izvira tudi, da je nesnoven (nematerialen) in brezčasen (večen). Kot stvarnik vse snovi in energije mora biti vsaj nepredstavljivo močan. Slednjič mora biti osebno bitje, saj je to edini način razložiti, kako lahko brezčasen vzrok povzroči časno omejen učinek.

Božanska vsevednost Eno od osrednjih vprašanj, ki ga postavlja klasična doktrina o božanski vsevednosti je združljivost božanskega predznanja in svobodne volje:

Če Bog napove pojav nekega dogodka E, ali se E zgodi nujno? Če je dogodek E možen, kako lahko Bog napove dogodek E?

Kot pravi Craig, prvo vprašanje predstavlja težavo teološkega fatalizma. Poskuša zmanjšati ta problem na problem logičnega fatalizma, ki pravi, da če je res, da se bo E zgodil, se bo E zgodil nujno. Izzove teološke fataliste, da bi pokazali, kako Božje vedenje, da je bodoča situacija resnična, doda še kaj bistvenega za to težavo. Craig pravi, da so teološki fatalisti napačno razumeli nujnost preteklosti in da nemogoča vzročnost ne pomeni, da ne more imeti nekakšne nasprotne dejanske moči nad preteklimi dogodki.

Drugo vprašanje, ki izhaja iz božanskega predznanja prihodnjih možnosti, povzroča skrbi, s katerimi Bog pozna takšne dogodke. Craig pravi, da vprašanje predpostavlja napeto ali A-teorijo časa, kajti pri nenapeti ali B-teoriji časa ni ontološkega razlikovanja med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo, tako da so pogojni dogodki, ki so v prihodnosti relativni z nami, nič težko znani, kot je pogojni dogodek, ki je, glede na nas, preteklost ali sedanjost. Razlikovanje med perceptualističnimi in konceptualističnimi modeli božanskega spoznanja se težko uskladijo z napeto časovno teorijo.

Doktrina znanj, ki jo je sestavil jezuitski teolog Luis de Molina, pravi, da je pred njegovim odlokom o ustvarjanju sveta Bog vedel, katera živa bitja bi lahko ustvaril, v vseh možnih okoliščinah. Na podlagi nasprotnih dejanj svobodne volje in njegovega znanja o ustvarjanju določenih bitij v določenih okoliščinah, skupaj z lastno odločitvijo, Bog samodejno pozna vse, kar se bo dejansko in slučajno zgodilo brez dojemanje sveta. Craig je postal zagovornik molinizma, ki podpira srednje znanje in ga uporablja tudi za široko paleto teoloških vprašanj, kot so božanska predstava in predestinacija, biblični navdih, vztrajnost svetnikov, krščanski partikularizem in problem zla.

Božanska večnost Craigovo prejšnje delo o Kalamski utemeljitvi nastanka in o božanski vsevednosti bistveno prepleta filozofijo časa in narave božanske večnosti. Craig proučuje argumente, ki kažejo, da je Bog brezčasen ali omnitemporalen. Zagovarja skladnost brezčasnega in osebnega bitja, vendar pravi, da so argumenti za božansko brezčasnost neresnični ali nedokončani. Nasprotno pa podaja dva argumenta v prid božanske temporalnosti. Prvič, pravi, da če obstaja časovni svet, potem v skladu s svojimi resničnimi odnosi s tem svetom Bog ne more ostati nedotaknjen s svojo časovnostjo. Craig pravi, da se mora zaradi spremenjenih odnosov s svetom spremeniti vsaj navzven, kar je dovolj za njegovo obstoječo časovno obdobje. Drugič, Craig pravi, da če obstaja časovni svet, potem mora Bog vedeti dejstva o svetu, kot so ta, kar se zdaj dogaja, je dovolj, da bi bil njegov čas v svojem času. Craig trdi, da, ker obstaja časovni svet, sledi, da Bog obstaja v času. Obstaja eden od načinov, kako pobegniti iz teh argumentov, to je sprejemati B-teorijo časa. Craig zaključuje, da je teorija časa prelomno vprašanje za doktrino o božanski večnosti.

Jezusovo vstajenje Craigovi dve deli The Historical Argument for the Resurrection of Jesus in Assessing the New Testament Evidence for the Historicity of the Resurrection of Jesus sta po kritiki Garya Habermasa in Christopherja Pricea med najbolj temeljitimi raziskavami Jezusovega vstajenja. V prejšnji knjigi Craig opisuje zgodovino razprave, vključno s trditvami Davida Humaja proti identifikaciji čudežev. Slednji obseg je študija gradiva, iz novega testamenta, ki se nanaša na vstajenje.

Craig povzema pomembne dokaze na podlagi treh glavnih iztočnic:

Jezusov grob je skupina njegovih sledilk v nedeljo po njegovem križanju našla praznega. Mnogi posameznikov in skupin ljudi je doživelo prikazovanja živega Jezusa po njegovi smrti. Najzgodnejši učenci (apostoli) so kljub močni nasprotni dovzetnosti začeli verjeti, da je Bog obudil Jezusa od mrtvih.

Craigova razprava o dokazih za vsakega od teh dogodkov vključuje obrambo tradicij Jezusovega pokopa Jožefa iz Arimateje, tesnega eksegeza pavlinske doktrine o telesu vstajenja in preiskave poganskih in judovskih pojmov vstajenja od mrtvih.

Craig trdi, da je najboljša razlaga teh treh dogodkov ta, da je Bog obudil Jezusa od mrtvih. Craigov zgodovinski primer za vstajenje uporablja standardne zgodovinske hipoteze, pri čemer ugotavlja, da se hipoteza vstajenja bolje ujema z razpoložljivimi zgodovinskimi podatki. Konkretno Craig trdi, da če ne začnemo s predpostavko ateizma, obstaja večja verjetnost potrditve hipoteze. Ugotavlja, da se čudežna razlaga dokazov poveča, ko najdemo Jezusovo vstajenje v kontekstu Jezusove službe in osebnih izjav. Ta kontekst, kot trdi Craig, daje pomen Jezusovemu vstajanju.

Božanska avtonomija Craig zavrača stališče, da Bog ustvarja abstraktne predmete in brani nominalistične perspektive na abstraktnih predmetih. Teza Quine-Putnam glavna podpora platonizma, kritizira naturalizirano epistemologijo Willarda Van Ormana Kuine in potrditveni holizem ter zavrača metaontološki kriterij ontološke zavezanosti.

Craig se zavzema za nevtralno logiko, v skladu s formalnimi kvantifikatorji logike. Prav tako se zavzema za deflacijsko referenčno teorijo, v skladu s katero je navezovanje govorno dejanje in ne razmerje med besedo in svetom, tako da se lahko edini izrazi uporabljajo v resničnih stavkih, ne da bi jih pripisovali ustreznim predmetom na svetu. Če je določeno, da se kvantifikatorji prvega reda uporabljajo kot pripomočki ontološke zavezanosti, potem Craig podpira fiktivizem, zlasti teorijo pretvarjanja, v skladu s katero so izjave o abstraktnih predmetih izrazi izmišljanja, ki naj bi bili resnični, čeprav dobesedno lažni.

Dosežki Je avtor ali uredinik več kot tridesetih knjig, vključno z The Kālam Cosmological Argument, Assessing the New Testament Evidence for the Historicity of the Resurrection of Jesus, Divine Foreknowledge in Human Freedom, Theism, Atheism in Big Bang Cosmology. Napisal je tudi več sto člankov v strokovnih revijah filozofije in teologije, vključno z The Journal of Philosophy, New Testament Studies, Journal of Study New Testament, American Philosophical Quarterly, Philosophical Studies, Philosophy in British Journal of Philosophy of Science. Leta 2016 je spletna stran The Best Schools imenovala Craiga za enega od petdesetih najbolj vplivnih živečih filozofov.

Odzivi Filozof Nathan Schneider je o Craigu zapisal, da veliko sodobnih profesionalnih filozofov zelo nejasno pozna njegovo delo, vendar pa so na področju filozofije vere Craigove knjige in članki največkrat citirani. Nekaj njegovih učencev pa je tudi spremenilo mnenje glede Craigovih pogledov na Kalam Cosmological argument, genocid nad Kanaanci, dejansko neskončno in na njegove argumente za vstajenje Jezusa.

Sklici

Viri