thumb|right|upright=1.3|Ustanovitveni kipci s podobami mezopotamskih bogov z značilnimi rogatimi kronami; bakrova zlitina, okoli 2300 pr.n. št.
Anunaki so skupina božanstev v mitologiji starodavnih Sumercev, Akadcev, Asircev in Babiloncev.Black & Green 1992, str. 34. Število Anunakov in njihove vloge so neskladne in pogosto kontradiktorne. V najstarejših sumerskih besedilih iz po-akadskega obdobja so bili Anunaki najmočnejša božanstva v panteonu in potomci Anuja in Ki, boga neba in boginje zemlje. Njihova glavna vloga je bila odločanje o usodi Sumercev.
V pesnitvi Inanin spust v podzemlje so Anunaki opisani kot sedem sodnikov, ki sedijo v podzemlju pred prestolom boginje Ereškigal. Kasnejša akadska besedila, na primer Ep o Gilgamešu, jih opisujejo enako. V starobabilonskem obdobju so za Anunake verjeli, da so htonična božanstva podzemlja, medtem ko so bogove v nebesih imenovali Igigi. Hetiti so imeli Anunake za najstarejšo generacijo bogov, ki so jih mlajši bogovi strmoglavili in vrgli v podzemlje.
Ime thumb|250px|levo|Akadski valjasti pečat s podobo boginje rasti, morda Ninhursage (okoli 2350-2150 pr. n. št.)
Ime Anunaki izhaja iz imena sumerskega boga neba Ana/Anuja.Leemings 2009, str. 21. Ime se piše na več načinov kot da-nuna, da-nuna-ke4-ne ali da-nun-na in pomeni "veličastni potomci" ali "Anujevi potomci".
Za Anunake je veljalo, da so potomci boga Anuja in njegove žene, boginje zemlje Ki. Samuel Noah Kramer istoveti Ki s sumersko boginjo materjo Ninhursago in trdi, da sta bili prvotno ista oseba.Kramer 1961, str. 41.Kramer 1963, str. 122. Najstarejši Anunak je bil Enlil, bog zrakaColeman & Davidson 2015, str. 108. in poglavar bogov sumerskega panteona.Kramer 1983, str. 115–121. Sumerci so verjeli, da sta bila pred Enlilovim rojstvom nebo in zemlja neločljiva.Kramer 1961, str. 72–73. Enlil je razklal zemljo in nebo na dva dela in odnesel zemljo, medtem ko je njegov oče Anu odnesel nebo.Kramer 1961, str. 72–75.
Čaščenje in ikonografija Anunaki se omenjajo predvsem v knjižnih besedilih.Leick 1998, str. 8. Dokazov, da je obstajal njihov kult, še niso odkrili,Falkenstein 1965, str. 127–140. kar je zelo verjetno posledica dejstva, da je imel vsak član Anunakov svoj lasten kult, neodvisen od drugih.Brisch 2016. Do zdaj ni bila odkrita tudi nobena upodobitev Anunakov kot skupine, čeprav je bilo prepoznanih nekaj podob posameznih članov. Božanstva v starodavni Mezopotamiji so imela skoraj izključno človeško podobo.Black & Green 1992, str. 93. Bila so ogromna in pogosto imela nadnaravno moč.
Božanstva so bila običajno oblečena v melam, skrivnostno snov, ki jih je "pokrivala v grozljivem sijaju".Black & Green 1992, str. 93–94. Melam so lahko nosili tudi junaki, kralji, velikani in celo demoni.Black & Green 1992, str. 130–131. Učinek melama na človeka so opisali z besedo ni, ki pomeni mravljinčenje ali ščemenje.Black & Green 1992, str. 130. Božanstva so skoraj vedno nosila rogata pokrivalaBlack & Green 1992, str. 98.Nemet-Nejat 1998, str. 185. z do sedem pari volovskih rogov.Black & Green 1992, str. 102. Včasih so nosila oblačila z všitimi zlatimi in srebrnimi okraski.
Starodavni Mezopotamci so verjeli, da njihova božanstva živijo v nebesihBlack & Green 1992, str. 94. in da je božji kip fizično utelešenje samega boga.Nemet-Nejat 1998, str. 186. Kultni kipi so bili zato deležni nenehne nege in pozornostiNemet-Nejat 1998, str. 186–187. zanje zadolžene skupine svečenikov.Nemet-Nejat 1998, str. 186–188. Svečeniki so kipe oblačiliBlack & Green 1992, str. 174. in prednje nosili darove, da so lahko "jedli". Verjeli so tudi, da je tempelj božanstva dobesedno prebivališče tega božanstva. Bogovi so imeli barke v naravni velikosti, ki so bile običajno shranjene v njihovih templjihBlack & Green 1992, str. 44–45. in so se uporabljale za prevoz njihovih kultnih kipov po vodnih poteh med različnimi verskimi prazniki. Bogovi so imeli tudi vozove za prevoz njihovih kultnih kipov po kopnem.Black & Green 1992, str. 52. Kultne kipe so včasih vozili tudi na bojišče, da so božanstva lahko gledala, kako se bitka odvija. Mezopotamci so verjeli, da so glavna božanstva mezopotamskega panteona, ki je vključeval Anunake, sodelovala v "zboru bogov",Black & Green 1992, str. 98. na katerem so bogovi sprejemali vse svoje odločitve. Zbor bogov je veljal za božanskega dvojnika pol-demokratičnemu zakonodajnemu sistemu, ki je obstajal v času Tretje urske dinastije (okoli 2112 – okoli 2004 pr. n. št.).
Mitologija Sumerija thumb|250px|Akadski valjasti pečat iz obdobja okoli 2300 pr. n. št., na katerem so upodobljeni Inana, Utu in Enki, trije člani Anunakov
Najzgodnejša raba izraza Anunaki je na napisih iz obdobja kralja Gudee (vladal okoli 2144–2124 pr. n. št.) it Tretje urske dinastije. V najzgodnejših besedilih se izraz Anunaki uporablja za najmočnejša in najpomembnejša božanstva v sumerskem panteonu: potomce boga neba Anuja.Katz 2003, str. 403. V to skupino božanstev je verjetno spadalo "sedem odločujočih bogov":Kramer 1963, str. 123. An, Enlil, Enki, Ninhursaga, Nana, Utu in Inana.Kramer 1963, str. 122–123.
Čeprav so določena božanstva opisana kot člani Anunakov, se ni ohranil noben popoln seznam imen vseh Anunakov Pojavljajo se samo v knjižnih besedilih kot povezana skupina bogov. Opisi so nedosledni in neskladni tako po številu kot po funkcijah. Zdi se, da so bili prvotno nebeška božanstva z neizmerno močjo, ki so se v pesnitvi Enki in svetovni red poklonila Enkiju, pela hvalnice v njegovo čast in "zgradila svoja bivališča" med prebivalci Sumerije.Kramer 1963, str. 180. V pesnitvi je dvakrat omenjeno, da "določajo usode človeštva".
Skoraj vsako večje božanstvo v sumerskem panteonu je veljalo za zavetnika določenega mestaNemet-Nejat 1998, str. 179. in ščitilo njegove interese. Ljudje so verjeli, da božanstvo prebiva v svojem templju v tem mestu.Nemet-Nejat 1998, str. 187-189. V enem samem besedilu je omenjeno kar petdeset Anunakov, povezanih z mestom Eridu.Edzard 1965, str. 17–140. V pesnitvi Inanin spust v podzemlje je omenjenih samo sedem Anunakov, ki so prebivali v podzemnem svetu in služili kot sodniki.Wolkstein & Kramer 1983, str. 60. Inani so sodili zaradi poskusa prevzema podzemnega sveta in jo zaradi precenjevanja same sebe obsodili na smrt.
Glavna božanstva v sumerski mitologiji so bila povezana s posameznimi nebesnimi telesi.Nemet-Nejat 1998, str. 201–203. Verjeli so, da je Inana planet Venera,Black & Green 1992, str. 108–109.Nemet-Nejat 1998, str. 203. da je Utu Sonce,Black & Green 1992, str. 182–184. Nana Luna, Black & Green 1992, str. 135. Anu istoveten z vsemi zvezdami na ekvatorialnem nebu, Enlil z zvezdami na severnem nebu, Enki pa z zvezdami na južnem nebu.Rogers 1998, str. 13. Pot Enlilove nebesne orbite je bila neprekinjen simetričen krog okoli severnega nebesnega pola,Levenda 2008, str. 29. Anujeva in Enkijeva pot pa naj bi se v različnih točkah sekali.Levenda 2008, str. 29–30.
Akadsko kraljestvo, Babilonija in Asirija
thumb|Babilonska upodobitev nacionalnega boga Marduka, ki so ga Babilonci in Asirci imeli za pomembnega člana Anunakov
V akadskih besedilih iz 2. tisočletja pr. n. št. so Anunaki opisani enako kot v Inaninem spustu v podzemlje kot htonična božanstva podzemlja. V skrajšani različici Inaninega spusta, napisani v začetku 2. tisočletja pr. n. št., kraljica podzemlja Ereškigal pravi, da "pije vodo z Anunaki".Dalley 1989, str. 156. Kasneje v isti pesmi ukaže svojemu služabniku Namtarju, naj "pripelje Anunake iz Egalgine",Dalley 1989, str. 159. "okrasi hišni prag s koralami" in jih "posadi na zlate prestole".
V starobabilonskem obdobju (okoli 1830–okoli 1531 pr. n. št.) je bila uvedena nova kategorija božanstev, znanih kot Igigi.Black & Green 1992, str. 106. Razmerja med Anunaki in Igigi niso jasna. V nekaterih primerih se zdi, da sta se kategoriji uporabljali sinonimno, v drugih, na primer Errovi pesnitvi, pa sta jasno ločeni. V poznoakadskem epu Atra-Hasis so Igigi šesta generacija bogov in so prisiljeni opravljati delo za Anunake.Leick 1998, str. 85.Leick 2003, str. 96. Po štiridesetih dnevih dela se Igigi uprejo, bog Enki, eden od Anunakov, pa ustvari ljudi, da bodo delali namesto njih.
Od srednjebabilonskega obdobja (okoli 1592-1155 pr. n. št.) dalje se je ime Anunaki na splošno uporabljalo za božanstva podzemlja, medtem ko se je ime Igigi uporabljalo za nebeška božanstva. V tem obdobju so bila najmočnejša božanstva nacionalni bog Marduk in Anunaki Damkina, Nergal in Madanu kot bogovi podzemlja.
V akadskem Epu o Gilgamešu, napisanem okoli 1200 pr. n. št., je Utnapištim, ki je edini preživel vesoljni potop, Anunake opisal kot sedem sodnikov podzemlja, ki so zanetili zemljo, ko se je bližala nevihta,Dalley 1989, str. 112. ko je kasneje prišla poplava, pa so Ištar (vzhodnosemitski ekvivalent Inane) in Anunaki objokovali uničenje človeštva.Dalley 1989, str. 113.
V babilonskem mitu o ustvarjenju sveta Enuma Eliš je Marduk določil položaje Anunakov.Pritchard 2010, str. 33–34. Kasnejša babilonska različica epa omenja 600 Anunakov podzemlja in samo 300 Anunakov nebes, kar kaže na obstoj zapletene podzemne kozmologije. Anunaki, "veliki bogovi", so v zahvalo zgradili Esagilo, čudovit tempelj, posvečen Marduku, Eju in Elilu.Pritchard 2010, str. 34-35. V Errovi pesnitvi iz 8. stoletja pr. n. št. so Anunaki opisani kot bratje boga Nergala in nasprotniki človeštva.
Močno poškodovano besedilo iz novoasirskega obdobja (911-612 pr. n. št.) opisuje Marduka, ki svojo vojsko Anunakov vodi v sveto mesto Nipur in povzroči izgrede.Oshima 2010, str. 145. Izgredi povzročijo poplavo, ki prisili rezidenčne bogove Nipurja, da se zatečejo k Ninurti v tempelj Ešumeša. Enlil, jezen zaradi Mardukovega prestopka, ukaže bogovom Ešumeše, naj vzamejo Marduka in druge Anunake za ujetnike. Anunake jim uspe ujeti, Marduk pa imenuje svojega izbranca Mušteširhablima za vodjo upora proti bogovom EšumešeOshima 2010, str. 145–146. in pošlje svojega glasnika Neretagmila, da opozori boga pismenosti Nabuja. Ko bogovi Eshumesha slišijo Nabujev govor, pridejo iz svojega templja, da bi ga poiskali.Oshima 2010, str. 146. Marduk premaga bogove Ešumeše in jih 360 vzame za vojne ujetnike, vključno s samim Enlilom. Enlil protestira, češ da so bogovi Ešumeše nedolžni, zato jim Marduk sodi pred Anunaki. Besedilo se konča z opozorilom boginje Damkiane (drugo ime za Ninhursago) bogovom in človeštvu in prošnjo, naj ne ponovijo vojne med Anunaki in bogovi Ešumeše.
Huriti in Hetiti thumb|250px|Hetitski relief iz svetišča Yazılıkaya v Hatuši s podobami dvanajstih bogov podzemnega sveta, ki so jih Hetiti istovetili z mezopotamskimi AnunakiLeick 1998, str. 141.Collins 2002, str. 225.
V mitologijah Huritov in Hetitov, ki so bili na višku sredi 2. tisočletja pr. n. št., so verjeli, da je mlajša generacija bogov pregnala starejšo generacijo bogov v podzemlje,Van Scott 1998, str. 187. kjer jim je vladala boginja Lelvani. Hetiti so pregnana božanstva istovetili z Anunaki. Huriti so Anunake omenjali askaruileš šiuneš, kar pomeni "nekdanji stari bogovi",Archi 1990, str. 114. ali kattereš šiuneš, kar pomeni "bogovi zemlje". Hetiti in Huriti so v svojih pogodbah pogosto prisegali na stare bogove, da bi zagotovili, da bodo dogovori izpolnjeni. V enem od mitov je bogom grozil kamniti velikan Ullikummi,Puhvel 1987, str. 25–26. zato je Ea (Enki) ukazal starim bogovom, naj poiščejo orožje, s katerim so bila nebesa ločena od zemlje.Puhvel 1987, str. 26. Bogovi so orožje našli in Ulikumi odsekali noge.