Kultura Jamna, znana tudi kot kultura jamskih grobov ali kultura okrovih grobov, je arheološka kultura iz pozne bakrene do zgodnje bronaste dobe v regiji med rekama Južni Bug, Dnester in Ural (pontsko-kaspijska stepa), ki datira v obdobje 3300–2600 pr. n. št. Odkril jo je Vasilij Gorodcov po arheoloških izkopavanjih v bližini reke Donec v letih 1901–1903. Njeno ime izhaja iz značilne pogrebne tradicije: jamnaja (я́мная) je ruski pridevnik, ki pomeni 'sorodno z jamami' (я́ма, jáma), saj so ti ljudje svoje mrtve pokopavali v tumulusih (kurganih) s preprostimi jamskimi komorami. Raziskave v zadnjih letih so pokazale, da je Mihajlivka ob spodnjem toku reke Dneper v Ukrajini oblikovala jedro jamske kulture (ok. 3600–3400 pr. n. št.).
Kultura Jamna je še posebej zanimiva za arheologe in jezikoslovce, saj splošno sprejeta kurganska hipoteza trdi, da so ljudje, ki so ustvarili kulturo Jamna, govorili stopnjo protoindoevropskega jezika. Govorci protoindoevropskega (PIE) jezika so se podali na indoevropske migracije, ki so povzročile današnje široko razpršene indoevropske jezike.
Gospodarstvo kulture Jamna je temeljilo na živinoreji, ribolovu in nabiranju hrane ter izdelavi keramike, orodja in orožja. Prebivalci so bili nomadi ali polnomadi, ki so bili organizirani v sistemu poglavarstva in so se zanašali na jahalne konje za upravljanje velikih čred, pa tudi na kolesne vozove in vozove za potovanja na dolge razdalje. Tesno so povezane tudi s kulturami iz poznega neolitika, ki so se kasneje razširile po Evropi in Srednji Aziji, zlasti z ljudstvi iz kulture trakaste keramike in kulture zvončastih čaš, pa tudi z ljudstvi kultur Sintašta, Andronovo in Srubnaja. Povratna migracija iz kulture trakaste keramike je prav tako prispevala k Sintašti in Andronovu.
Obstajajo tudi druge skupine z več skupnimi značilnostmi s kulturo Jamna.Jamnajski kulturni vidiki so vključevali jahanje, pogrebne sloge in do neke mere živinorejsko gospodarstvo.. Materialna kultura Jamna je bila zelo podobna afanasievski kulturi južne Sibirije, populaciji obeh kultur pa sta genetsko nerazločljivi. To kaže na to, da je afanasievska kultura morda nastala iz migracije skupin Jamna v Altajsko regijo ali pa, da sta se obe kulturi razvili iz prejšnjega skupnega kulturnega vira.
Genetske študije kažejo, da je mogoče ljudi kulture Jamna modelirati kot genetsko mešanico med populacijo, ki je sorodna vzhodnoevropskim lovcem-nabiralcem (EHG)[c] in ljudmi, ki so sorodni lovcem-nabiralcem s Kavkaza (CHG) v približno enakih razmerjih, predniško komponento, ki se pogosto imenuje stepski predniki, z dodatno mešanico anatolskih, levantinskih ali zgodnjeevropskih kmetov.
Genetske študije kažejo tudi, da populacije, povezane s kulturami trakaste keramike, zvončastih čaš, Sintašte in Andronova, velik del svojih prednikov izvirajo iz kulture Jamna ali tesno sorodne populacije. Nedavne genetske analize kažejo, da anatolska komponenta v kulturi Jamna izvira iz kavkaške neolitske populacije, ne pa iz evropskih kmetov iz Anatolije.
Galerija
Opombe
Sklici
Viri
Zunanje povezave
The Emergence of a New Elite in Southeast Europe: People and Ideas from the Steppe Region at the Turn of the Copper and Bronze Ages (2022)
Kategorija:Neolitik Kategorija:Bakrena doba Kategorija:Bronasta doba Kategorija:4. tisočletje pr. n. št. Kategorija:Arheološke kulture