Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska [nizozémska]; nizozemsko Nederland ) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope. Nizozemska je v severozahodni Evropi in na severu in zahodu meji na Severno morje, na jugu na Belgijo, na vzhodu pa na Nemčijo. Nizozemska je ena najgosteje naseljenih (skoraj 18 milijonov prebivalcev živi na površini 42.000 km²) in zemljepisno nizko ležečih na svetu (18 % površine zavzema voda, precejšen del ozemlja pa je bil »iztrgan« morju in leži nižje od morske gladine) in je znana po svojih mostovih, mlinih na veter, coklah, tulipanih in stopnji družbene strpnosti. Njena liberalna politika se v tujini pogosto omenja. Država gosti tudi Mednarodno kazensko sodišče v Haagu, kjer je tudi administrativno središče s sedežem vlade, kraljičina rezidenca in večina veleposlaništev, čeprav je glavno mesto države Amsterdam. Nizozemsko pogosto napačno imenujejo Holandija, vendar je to le skupno ime za dve njeni glavni provinci (Severna in Južna Holandija). Skupaj z Luksemburgom in Belgijo je del ekonomske unije Beneluks.
Nizozemska je parlamentarna monarhija. V veljavi je ustava iz 17. februarja 1983, ki temelji na ustavi iz leta 1815. Po njej je bila kraljevina sestavljena iz Nizozemske, Arube in Nizozemskih Antilov; po statutu kraljevine iz 29. decembra 1954 so bili vsi trije deli povsem avtonomni in enakopravni, združeni na podlagi skupnih interesov in medsebojne pomoči. Od 10. oktobra 2010 pa je v veljavi nova ureditev države, opisana v poglavju Upravna delitev. Na Karibih so še njene tri konstitutivne dežele Aruba, Kurasav in Sveti Martin, ki skupaj tvorijo Kraljevino Nizozemsko. Nadalje pa k državi spadajo še posebni teritoriji: otoki Bonaire, Sveti Evstahij in Saba.In the Caribbean Sea, the country has maritime borders with Anguilla, Curaçao, France (Collectivity of Saint Martin and Saint Barthélemy), Saint Kitts and Nevis, Sint Maarten, the United States Virgin Islands and Venezuela Aktivno in pasivno volilno pravico imajo vsi nizozemski državljani starejši od 18 let.
Od 30. aprila 1980 je na prestolu kraljica Beatrix Wilhelmina Armgard iz rodbine Oranje-Nassau. Prestol se enakopravno deduje po moški in ženski liniji glede na vrstni red rojstva. Kraljica ima pravico razpustiti oba domova parlamenta. Imenuje in odstavlja predsednika vlade ter ministre in ima še druge pristojnosti zakonodajne in izvršilne oblasti. Uradna rezidenca vladarjev je v Haagu, druga rezidenca v Amsterdamu. Dvodomni parlament je sestavljen iz prve in druge zbornice. Sedež parlamenta je v Haagu. Prva zbornica je sestavljena iz 75 članov, ki jih za štiri leta izvolijo parlamenti provinc. Druga zbornica ima 150 poslancev, za štiri leta jih izvolijo na splošnih volitvah po proporcionalnem sistemu. Zakonski predlogi morajo biti sprejeti v obeh provincah, potrditi pa jih mora kraljica. Če ni izrecno določeno drugače, veljajo zakoni le za evropski del kraljevine. Formalno je del izvršilne oblasti tudi Državni svet, dejansko pa je posvetovalni organ kraljice, njegov oddelek deluje tudi kot ustavno sodišče. Predseduje mu kraljica, sestavljajo ga še predsednik in največ 28 članov, ki jih imenuje kraljica.
Zgodovina
thumb|left|200px|Nizozemska kot lev, v 17. stoletju je Nizozemska postala svetovna trgovska velesila Nizozemska je bila ustanovljena leta 1581 po dolgem boju proti španski nadvladi. Od takrat naprej državo predstavlja kraljeva rodbina. Kraljice in kralji Nizozemske so potomci princa Viljema I. Oranskega, ki je v letih 1572-1581 vodil zmagoviti boj za versko in politično svobodo.
V zlati dobi Nizozemske so pritekala v deželo neznanska bogastva iz daljnih dežel velikanskega nizozemskega kolonialnega imperija. V 17. stoletju je bila središče bančništva, industrije in umetnosti ter vodilna evropska pomorska sila. Pred tem je bila dolga stoletja pod tujo oblastjo.
Od 9. do sredine 16. stoletja so ji zaporedoma vladali francoski kralji, potem burgundski vojvode, ki so jih nasledili Habsburžani in nazadnje španski kralj Filip II.. Protestantski Nizozemci so se uprli katoliškemu španskemu kralju in po 80 let trajajoči vojni dosegli neodvisnost. V samostojni državi, republiki Nizozemski, so se še bolj razcvetele trgovina, kultura, znanost in umetnost, vendar le za dobrih sto let. Vojne z Anglijo in Francijo so državo oslabile in v 18. stoletju je začela stagnirati. Po francoski revoluciji je nastala na njenem mestu Batavska republika, ki pa jo je Napoleon že naslednje leto spremenil v kraljevino in potem priključil Franciji. Z dunajskim kongresom je leta 1815 na ozemlju današnjega Beneluksa nastala kraljevina Združene Nizozemske in po odcepitvi kraljevine Belgije (1831) današnja kraljevina Nizozemska.
V prvi svetovni vojni je Nizozemska ostala nevtralna, med drugo svetovno vojno pa je spet doživela tujo oblast, tokrat nemško. Leta 1957 je bila soustanoviteljica Evropske gospodarske skupnosti in sedaj aktivno sodeluje pri oblikovanju Evropske unije. Njena liberalna politika se v tujini pogosto omenja.
Upravna delitev Kraljevina Nizozemska je sestavljena iz štirih 'dežel' (nizozemsko landen), in sicer: Nizozemska (12 provinc in 3 posebna območja) Aruba (otok v Zavetrnih Antilih) Kurasav (Curaçao – otok v Zavetrnih Antilih) Sveti Martin (Sint Maarten – južni del otoka v Malih Antilih)
Vse štiri dežele sestavljajo Kraljevino Nizozemsko in so med seboj enakopravne. Nizozemska je v Zahodni Evropi, ostale tri dežele pa v Karibskem morju. thumb|right|200px|Kraljevina Nizozemska. Slika je v merilu in prikazuje Nizozemsko, Arubo, Kurasav in Sveti Martin. Nizozemska vključuje tudi otoke Bonaire, Sint Eustatius in Saba thumb|right|200px|Prikaz Nizozemskih pokrajin (nemščina)
Evropski del Nizozemske je razdeljen na 12 provinc (nizozemsko provincies):
Zastava Provinca Glavno mesto Največje mesto Celotna površina(km²) Površina kopna(km²) Prebivalstvo (november 2019)Gostota(preb./km²) Drenthe Assen Emmen 2.6802.634493.449188 Flevoland Lelystad Almere 2.4131.413422.202299 FrizijaFriesland Leeuwarden 5.7493.324649.988196 Gelderland Arnhem Nijmegen 5.1364.9672.084.478420 Groningen Groningen 2.9602.325585.881252 Limburg Maastricht 2.2102.1481.118.223521 Severni BrabantNoord-Brabant 's-Hertogenbosch Eindhoven 5.0824.9082.562.566523 Severna HolandijaNoord-HollandHaarlem Amsterdam 4.0922.6622.877.9091.082 Overijssel Zwolle Enschede 3.4213.3231.162.215350 Južna HolandijaZuid-Holland Den Haag Rotterdam 3.4192.8143.705.6251.317 Utrecht Utrecht 1.4491.3801.353.596981 ZelandijaZeelandMiddelburg 2.9341.783383.689216 Skupaj 41.545 33.481 17.399.821 521
Vse province so nadalje razdeljene na občine, ki jih je skupaj 380 (od 1.januarja 2018), kar je posledica združevanja manjših občin v večje.
Tri posebna območja (nizozemsko openbare lichamen) so »Otoki BES«. Ti trije otoki so: Bonaire (otok v Zavetrnih Antilih) Sveti Evstahij (Sint Eustatius) (otok v Malih Antlih) Saba (otok v Malih Antilih) Nahajajo se v Karibskem morju in niso del nobene province, čeprav spadajo pod evropski del Nizozemske.
Država in politična ureditev
Po ustavi spada Kraljevina Nizozemska med evropske ustavne monarhije. Spomladi 2013 je kraljica Beatrix svoj prestol predala sinu Willem-Alexandru. Kralj ni samo predstavnik države, temveč sodeluje tudi pri oblikovanju vlade in s svojim državnim svetom lahko vpliva na zakonodajo. Zakonodaja je seveda večinoma v rokah vlade in parlamenta. Ta se imenuje Generalstaaten (Generalni stanovi), ime izvira iz časov burgundske Nizozemske, ko se je leta 1464 prvič sestalo splošno (generalno) zastopstvo stanov, in leta 1814 ga je takratni parlament prevzel. Parlament ima dve zbornici. Senatorje (skupno 75) za prvo zbornico izvolijo za šest let deželni zbori enajstih pokrajin (provinc), 150 poslancev druge zbornice pa izvoli za štiri leta ljudstvo na neposrednih volitvah. Druga zbornica lahko spreminja zakonske predloge vlade ali tudi sama daje pobude Za zakone, senatorji v prvi zbornici pa lahko predlagani zakon samo potrdijo ali v celoti zavrnejo.
Na razmejevanje strank in združevanje državljanov so dolgo odločilno vplivala verska in družbenopolitična nasprotja. Posledica delovanja dveh različnih verstev je predvsem večstrankarska ureditev. Tako so katoliki in protestanti ustanavljali vsak svoje stranke, sindikate, podjetniška združenja, kmečke zveze itd. Iz nasprotovanja verskim strankam sta nastali liberalna stranka in delavska stranka, ki sta sicer zastopali različne razredne koristi, vendar sta se skupno zavzemali za ločitev posvetno-državnega in cerkveno-veroizpovednega področja. V zadnjih desetletjih pa so napetosti med velikimi skupinami vedno bolj izginjale. Krščanski stranki sta se združili v Krščansko-demokratični apel (CDA), s čimer je oslabelo dosedanje nasprotje med protestantskim in rimskokatoliškim deležem v delitvi strank. Socialnodemokratska delavska stranka (PvdA) se zmeraj bolj odpira še drugim socialnim skupinam volivcev. Tudi sindikati in delavske organizacije so se začeli povezovati. Nova družbena gibanja in državljanske pobude pa so poskrbeli za novo pisanost nizozemskega političnega življenja.
Gospodarstvo Po drugi svetovni vojni se je Nizozemska razvila iz večinoma kmetijske v močno industrijsko državo. Ugodne izhodiščne možnosti: nizki stroški, nizke cene nepremičnin in razvita infrastruktura so spodbudile vlaganja in v petdesetih letih povzročile pospešen gospodarski razvoj. Gospodarska ureditev temelji na načelih svobodnega tržnega gospodarstva, vendar pa država tudi občutno posega v gospodarstvo, na primer z državno pomočjo za izboljševanje gospodarske strukture na manj razvitih območjih. Energetski krizi leta 1973 in 1979 sta tudi na Nizozemskem povzročili precejšen gospodarski upad, po katerem si dežela še dolgo ni opomogla. Nizozemska nima svojih surovin (razen zemeljskega plina) in je odvisna od neoviranega trgovanja s tujino. Najpomembnejše trgovske partnerice so članice Evropske unije. thumb|left|200px|Nizozemska je leta 1999 uvedla Evro in je tako ena izmed 20 držav, ki spadajo v evroobmočje sličica|Značilni mlini na veter
Nizozemska ima na voljo le malo kmetijskih površin, kljub temu pa ima kmetijstvo že dolgo zelo velik gospodarski pomen. Poglavitni pridelki so žito, krompir, pesa in vrtnine. Nizozemci so posebno uspešni pri pridelavi rezanega cvetja in čebulic. Zaščitni znak nizozemskega cvetličarstva je že od nekdaj tulipan. V 16. stoletju so ga uvozili iz Azije in kmalu se je pridelovanje tulipanov in njihovih čebulic izredno razvilo. Doslej so vzgojili več kot 6000 različnih sort. Tulipane in druge cvetlice, na primer hijacinte in njihove čebulice izvažajo po vsem svetu. Veliko cvetic pridelajo v steklenjakih. Na Nizozemskem je s steklom prekritih več tisoč hektarov obdelovalne zemlje, česar ne premore nobena druga dežela. V steklenjakih pridelujejo poleg cvetlic in njihovih čebulic še paradižnike, kumare in jagode. Malo manj znana je uspešnost Nizozemcev pri gojenju šampinjonov, dežela je po izvozu svežih šampinjonov prav na vrhu svetovne lestvice. Približno dve tretjini skupne vrednosti kmetijske pridelave dajeta živinoreja in mlekarstvo. Izredno pomemben izdelek je sir, večino ga izvozijo in holandski sir velja po vsem svetu za pojem kakovosti. Za domačo živilsko industrijo in izvoz je velikega pomena tudi obrežno in globokomorsko ribištvo. Vsako leto ulovijo okoli pol milijona ton rib (predvsem sledov, skuš, trsk, listov) in školjk.