Heket (egipčansko ḥqt ali ḥqtyt Hektit) je bila staroegipčanska boginja plodnosti, istovetna s Hator, upodobljena kot žaba. Armour, Robert A. (2001). Gods and Myths of Ancient Egypt. American University in Cairo Press. str. 116. Za Egipčane je bila žaba simbol plodnosti, povezane z vsakoletnimi poplavami Nila. Heket je bila prvotno ženski dvojnik boga Hnuma ali Hnumova žena, katerim je imela sina Heru-ura.E.A. Wallis Budge. The Gods of the Egyptians. Studies in Egyptian Mythology vol. 2 (1904), str. 378. Domneva se, da iz njenega imena izhaja ime grške boginje čarovništva in podzemlja Hekate.
Ime Heketino ime se v egipčanščini piše kot ḥqt z določilnico "žaba" (I7).Erman, Johann Peter Adolf; Grapow, Hermann, urednika. (1971). Wörterbuch der aegyptischen Sprache im Auftrage der deutschen Akademien. Berlin: Akademie-Verlag GmbH. str. 169.10. Fonetično črkovanje je lahko uporabljajo dvočrkovni hieroglif (S38) ali enočrkovni hieroglif (V28). Alternativna oblika imena ḥqtyt vsebuje eksplicitno žensko končnico in določilnico "jajce" (H8), ki poudarjata boginjino ženskost. V Srednjem kraljestvu se je njeno ime izgovarjalo približno /ħaˈqaːtat/, kar bi lahko pomenilo, da iz njega izhaja ime grške boginje Hekate (grško Ἑκάτη). McKechnie, Paul; Philippe Guillaume. Ptolemy II Philadelphus and His World. Leiden: Brill, 2008. str. 133.
Čaščenje Začetek Heketinega kulta sega najmanj v zgodnje dinastično obdobje. Njeno ime je bilo del imen kar nekaj visokorodnih posameznikov iz Druge dinastije, pokopanih v Heluanu, omenjenih na Vepmenofretovi steli in v piramidnih besedilih. Za kipce žab iz tega obdobja se domneva, da so prikazovali boginjo Heket. Wilkinson, Toby A. H. (1999). Early Dynastic Egypt. Routledge. str. 286.
Heket so imeli za ženo boga Hnuma, ki je na svojem lončarskem vretenu izdeloval telesa otrok Wilkinson, Richard H. (2003). The Complete Gods and Goddesses of Ancient Egypt. Thames & Hudson. str. 229. in jih vstavljal v telesa mater.
V Ozirisovem mitu je bila Heket tista, ki je ob rojstvu boga Hora vanj vdihnila življenje. Bila je boginja zadnjih trenutkov rojevanja. Ker je rojstvo Hora postalo intimno povezano s ponovno oživitvijo Ozirisa, je Heketina vloga postala tesno povezana z vstajenjem od mrtvih. To povezovanje je pripeljalo do tega, da so v krščanskem obdobju na njenih amuletih ob simboličnem križu in jagnjetu začeli pisati Jaz sem vstajenje. Shier, Louise A. (1972). The Frog on Lamps from Karanis. Medieval and Middle Eastern Studies. Brill. str. 357.ISBN 9004034064.
V Kusu so odkrili tempelj iz ptolemajskega obdobja, posvečen Horu in Heket.Porter, Bertha; Moss, Rosalind. Topographical Bibliography of Ancient Egyptian Hieroglyphic Texts, Reliefs and Paintings. V Upper Egypt: Sites (Volume 5). Griffith Institute. 2004.
Kot boginja plodnosti je bila eksplicitno povezana z zadnjimi fazami poplav Nila in s tem s kaljenjem pšenice. Kot taka se je kasneje povezovala tudi z zadnjimi stadiji rojevanja otrok. V Srednjem kraljestvu so je začeli imenovati Ona, ki pospeši rojstvo.Lichtheim, M. (1973). Ancient Egyptian Literature. 1. str. 220. Porodničarka (babice) so se pogosto štele za Heketine služabnice, Heketine svečenice pa so se pogosto usposabljale za porodničarke. Egipčanke so med rojevanjem pogosto nosile Heketine amulete, na katerih je bila upodobljena kot žaba, sedeča na lotosu.
Sklici
Kategorija:Egipčanske boginje Kategorija:Boginje kmetijstva Kategorija:Boginje otroštva Kategorija:Boginje plodnosti